Kdaj ste nazadnje kaj spodbudnega slišali o Somaliji, nesrečni državi na vzhodu Afrike? Foto: EPA
Kdaj ste nazadnje kaj spodbudnega slišali o Somaliji, nesrečni državi na vzhodu Afrike? Foto: EPA

Revija Foreign Policy in Sklad za mir od leta 2005 objavljata indeks t. i. "failed states", nestabilnih, neuspešnih držav. Na podlagi 90.000 javno dostopnih virov so strokovnjaki 177 držav razporedili po 12 kriterijih, od premikov beguncev in gospodarskega stanja do kršitev človekovih pravic, neenakomernega razvoja in groženj varnosti. Izidi tako povedo, kako je neka država stabilna ali ne. In izsledki tokrat niso dobri, saj so strokovnjaki kar 60 držav uvrstili v predal "kritično stanje".

Začarani krog bede, spopadov, brezvladja
Na vrhu je, pričakovano, a precej neobetavno, druščina držav, ki se tam znajdejo iz leta v leto. Povsem propadla Somalija, ki živi v vrtincu brezvladja in kaosa, je "zmagovalka" že tretje leto zapored, prav nobena država izmed lanskih najslabših deset pa ni pokazala opaznega napredka, kar kaže tudi na nemoč - oziroma neukrepanje mednarodne skupnosti.

Gledano širše pa so nekatere države izkoristile pravi trenutek in ugodne razmere in so se nekoliko "pobrale". Iz 20-erice najbolj nestabilnih sta tako izpadli Sierra Leone in Liberija, na dobra pota je zakorakala Kolumbija, tudi Dominikanski republiki, ki so jo nekoč s Haitijem označevali kot "najslabši karibski dvojec", se je uspelo izvleči iz hudega. A v mnogih državah vlada le navidezni mir, saj so kot tempirana bomba, ki samo čaka eksplozijo.

Skandinavci še naprej živijo v "idili"
Ob tem je treba omeniti še drugi konec lestvice, najbolj stabilne države. Tudi tukaj nič novega - Norveška, Finska, Švedska, Švica in Irska so države, v katerih - vsaj v teoriji, obstaja najmanjša nevarnost za zaostrene politične ali družbene razmere.

In Slovenija? Izmed 177 držav se je z indeksom 36,3 znašla na 156. mestu, med Čilom in Nemčijo, stanje v državi pa je ocenjeno kot "stabilno" na petstopenjski opisni letstvici (kritično, v nevarnosti, na meji, stabilno, najbolj stabilno). Za primerjavo: Avstrija je še deset mest boljša, ZDA so tri mesta pred nami, Italija je šest mest slabša, države nekdanje Jugoslavije pa so še bližje vrhu, torej je njihov indeks "nestabilnosti" višji.

Oglejmo si podrobneje deset najbolj nestabilnih, najmanj uspešnih držav.

1. mesto: Somalija (indeks 114,3 od 120). Somalija se je na vrhu najmanj uspešnih držav znašla že tretje leto zapored, kar ni le dokaz dolgoletne politične in človekoljubne krize v državi, ampak tudi dejstva, da mednarodna skupnost odgovora nanjo ne najde. Po dveh desetletjih kaosa je Somalija večinoma pod nadzorom islamskih vojaških skupin, med katerimi je najmočnejša in najbolj razvpita Al Šabab. Njihovi tekmeci Hizbul Islam, za katere se zdi, da s prvimi tekmujejo v tem, kdo bo uporabil bolj brutalne metode, so nedavno usmrtili dva človeka, ker sta si drznila gledati tekme svetovnega nogometnega prvenstva. Ob obali pa so dejavni pirati, ki izsiljujejo in napadajo ladje. Samo z odkupninami so lani zaslužili kar 89 milijonov ameriških dolarjev. Foto: EPA
2. mesto: Čad (indeks 113,3). Težave v Čadu se pogosto pojavijo kot posledica krize v sosednjem Darfurju, nemirni sudanski pokrajini. A ta država v osrednjem delu Afrike ima tudi ogromno svojih 'križev in težav'. Zaradi notranjih spopadov je razseljenih okoli 200.000 ljudi, življenje pod vladavino paranoičnega predsednika Idrissa Débyja pa je iz dneva v dan bednejše. Déby je aretiral glavne pripadnike opozicije, človekoljubno pomoč pa preusmeril v oboroževanje. Razmere pa bi se lahko še poslabšale, saj se bo mirovna misija Združenih narodov, ki deluje na vzhodu države, kamor se je zateklo tudi največ beguncev, s 15. julijem končala delo. Foto: EPA
3. mesto: Sudan (indeks 111,8). Leto 2011 bi lahko bilo za Sudan odločilno, morda še bolj kot leto 1956, ko je država dosegla neodvisnost. Januarja prihodnje leto bodo namreč ljudje Južnega Sudana odšli na referendum, na katerem se bodo odločali o tem, ali želijo ostati avtonomna pokrajina znotraj države ali pa zakorakati na samostojno pot. Strokovnjaki se bolj nagibajo k drugi možnosti, kaj pa bi se lahko dogajalo za tem, si ne upa napovedati nihče. Predsednik Omar Al Bašir si namreč juga nikakor ne želi izgubiti, saj so na tem območju obsežna nahajališča nafte. V Sudanu seveda ne gre spregledati niti Darfurja, kjer je v bitki za vodo padlo že več tisoč nedolžnih življenj. Foto: EPA
4. mesto: Zimbabve (indeks 110,2). Življenje v Zimbabveju se je po lanskem dogovoru o delitvi oblasti med predsednikom Robertom Mugabejem, ki je na čelu te države na jugu Afrike že vse od leta 1980, in Morganom Tsvangirajem, njegovim ostrim nasprotnim in trenutnim premierjem, sicer postopno izboljšalo. Inflacija, ki je dosegala astronomsko stopnjo 230 milijonov odstotkov, je upadla, trgovine so bolj založene z živili, nevladne organizacije spet delajo, čeprav jih pri njihovih prizadevanjih pogosto ovirajo, država pa se lahko znova poteguje za tuje kredite. Slaba stran tega dogovora pa je, da Mugabe ohranja diktatorsko obliko vladavine, kar je nedavno z razsipno zabavo pokazal tudi ob 30. obletnici svojega vladanja. Mugabe in Tsvangiraj sicer delujeta neodvisno drug od drugega, dobivata se le občasno, zato je država že v pričakovanju novih volitev, ki bi lahko prekinile pat položaj. Foto: EPA
5. mesto: Demokratična republika Kongo (indeks 109,9). DR Kongo je odličen (ali bolje, žalosten) primer države, za katero njena naravna bogastva predstavljajo pravo prekletstvo. Na njenem ozemlju ležijo morda najbogatejša, najbolj raznolika in najlažje dostopna nahajališča mineralov na svetu, kar pomeni, da državo že leta izkoriščajo vsi po vrsti. Najprej so prišli belgijski kolonialisti, nato podli kradljivci, danes pa minerale nadzirajo vojska in različne uporniške skupine. Verjetno ni treba poudarjati, da rudarji ob vsem tem bogastvu delajo za mizerne plače, nedostojne človeka. In kljub vsemu bogastvu DR Kongu svetu ne more pokazati veliko drugega kot obupne življenjske razmere. Po podatkih Rdečega križa je od leta 1998 v državi umrlo kar 5,4 milijona ljudi, a ta številka naj bi bila še za nekaj tisoč, ne sto, ljudi večja. Ne zaradi spopadov, pač pa bolezni in lakote. Foto: EPA
6. mesto: Afganistan (indeks 109,3). Vsi, ki v zadnjih letih vsaj površinsko spremljajo svetovne novice, za Afganistan ne potrebujejo posebne predstavitve. Ameriška vojska, ki se od leta 2003 v tej državi šteje v več tisočih, se počasi poslavlja in skuša izkoreniniti talibane, islamsko gibanje, ki je prevladovalo v državi do leta 2001. A šibka in sprta vlada predsednika Hamida Karzaja, ki je lani avgusta v spornih okoliščinah dobila nov mandat in ki je na čelu izredno koruptivnih uradnikov, ne obeta veliko dobrega. Kaj bo z državo po umiku mednarodnih sil? Foto: EPA
7. mesto: Irak (indeks 107,3). Irak se je na vrhu najmanj uspešnih držav znašel leta 2003, po ameriški vojaški invaziji, s katero je padel režim diktatorja Sadama Huseina. Sledila so obdobja velike, tudi nasilne napetosti, vsakih nekaj dni v Bagdadu ali kakšnem drugem mestu eksplodira bomba, žrtve se štejejo v tisočih. Zaradi nevdržnih in zelo nevarnih razmer je iz države pobegnilo več kot dva milijona ljudi, mnogi se še danes niso vrnili, saj država ostaja tako etnično in politično kot versko razklana. Nedavne parlamentarne volitve so sicer bile precej svobodne za arabski svet, a so jih vseeno pretresali samomorilski napadi in obtožbe o goljufijah. Foto: EPA
8. mesto: Srednjeafriška republika (indeks 106,4). V Srednjeafriški republiki zdaj vlada relativni mir, saj sta bila leta 2007 in 2008 podpisana mirovna dogovora z uporniki. Kljub temu sta nasilje in razbojništvo še vedno pogosta, država pa je nedavno nič hudega sluteč postala nenamerna gostiteljica legendarne, izredno krvave uporniške skupine Gospodova uporniška vojska, ki je nove rekrute med nesrečnimi otroki iskala pri njih, potem ko so jo skušali izslediti v bližnji Ugandi. Francois Bozizé, nekdanji vojaški poveljnik, ki se je na oblast z udarom povzpel leta 2003, pa je bogastvo države potiho razdelil med svoje najožje sodelavce. Foto: EPA
9. mesto: Gvineja (indeks 105). Ne Ekvatorialna Gvineja, ne Gvineja-Bissau in ne Gvajana, zadnje leto in pol pravi vrtiljak zaostrenih razmer vlada v Gvineji, majhni državi na zahodu Afrike, za katero se zdi, da gredo razmere le še navzdol. Potem ko je decembra leta 2008 umrl dolgoletni predsednik Lansana Conté, se je na oblast povzpela skupina uporniških vojakov in za predsednika imenovala Mousso Dadisa Camaro. Ta pa se je kmalu izkazal za zablodelega in nasilnega voditelja. Septembra leta 2009 je nato vojska na nacionalnem stadionu brezbrižno umorila 150 pripadnikov opozicije, kar je sprožilo ogorčenje mednarodne javnosti. Nekaj mesecev pozneje je Camaro ustrelil njegov varnostnik, zato se je šel zdravit v tujino, na oblast pa je prišel njegov namestnik Sékouba Konaté. Volitve so napovedane 27. junija, kar je ena redkih obetavnih novic v tej močno oboroženi državi. Foto: EPA
10. mesto: Pakistan (indeks 102,5). Pakistan se kar ne more znebiti opisa 'ena najnevarnejših držav sveta'. V njihovih gorah se skrivajo uporniki, ki jih povezujejo z Al Kaido, med njimi se omenja tudi Osamo bin Ladna. Zaradi povračilnih akcij je bilo lani razseljenih več kot tri milijone Pakistancev, kar je največji enkratni premik ljudi po genocidu v Ruandi. Vlada predsednika Asifa Alija Zardarija je videti brez moči, saj ji nikakor ne uspe prevzeti nadzora nad vojsko, opremljeno z jedrskim orožjem, ki si iz glave ne more izbiti spopada s sosednjo Indijo, in obveščevalnimi službami. Foto: EPA