Najhujše je v srbskem v mestu Obrenovac. Po poročanju B92 je pod vodo kar 90 odstotkov mesta. "Stanje je katastrofalno in bo še slabše. Zdi se, da bomo morali evakuirati celotno mesto," je dejal srbski premier Aleksandar Vučić, ki si je z ruskim veleposlanikom Aleksandrom Čepurinom in notranjim ministrom Nebojšem Stefanovićem ogledal posledice naravne katastrofe.

V Obrenovac je že prispelo 60 ruskih reševalcev. Na terenu so tudi pripadniki žandarmerije, vojske in nujne službe. Gladina vode je dosegla pet metrov in se še dviguje. Kot poroča B92, je v manjši kraj pri Obrenovcu poletel helikopter, da reši mater in 15 dni starega dojenčka.

Sicer pa so v Srbiji samo iz Obrenovca rešili 2.510 ljudi, na evakuacijo čaka še okoli 1.400 prebivalcev. Srbska vlada je pozvala ljudi, da odstopijo svoje čolne za potrebe reševalne akcije v mestu.

Vučić pozval ljudi, naj posodijo čolne
Premier Vučić je pozval prebivalce, naj ne stojijo na strehah in balkonih ter naj se ne upirajo evakuaciji. "Ne prisilite nas, da z uporabo sile rešimo vaše življenje in s tem še dodatno ogrozimo življenja reševalcev," je dejal.

Načelnik sektorja za izredne razmere Predrag Marić je napovedal, da bodo iz predelov držav, ki niso ogroženi, poslali hrano in drugo pomoč. Najbolj ogrožena so mesta Lazarevac, Valjevo, Gornji Milanovac, Ub, Loznica in Rača, ki so odrezana od sveta, piše srbski Kurir. V več kot 400 šolah ni pouka. Pod vodo so tudi beograjske ulice. Kot še poroča B92, ima velike težave z delovanjem tudi toplarna Nikole Tesle.

Stoletne poplave v Srbiji
"To so najhujše poplave doslej. Ne le v zadnjih 100 letih, to se ni zgodilo še nikoli v srbski zgodovini," je že včeraj, ko so oblasti razglasile izredne razmere, dejal Vučić. Po njegovih besedah je v četrtek padlo več dežja kot prej v štirih mesecih skupaj, poroča Reuters.

Slovenija poslala pomoč, Pahor izrekel sožalje
Slovenija bo Srbiji na podlagi prošnje za pomoč ob poplavah poslala dve muljni črpalki in 19 pripadnikov civilne zaščite, BiH-u pa dve enoti s čolni za reševanje in 12 pripadnikov civilne zaščite, helikopter vojske s posadko ter policijski helikopter z dvema posadkama.

Ob hudih poplavah je obema državama danes izrazil sožalje predsednik republike Borut Pahor. Njegov svetovalec za zunanje zadeve Marko Makovec, ki je v Beogradu, je v imenu predsednika sožalje osebno prenesel predsedniku Srbije Tomislavu Nikoliću. Pahor je izrazil sožalje tudi predsedstvu in prebivalcem Bosne in Hercegovine.

Slovenci na varnem
Po navedbah slovenskega veleposlaništva v Beogradu niso prejeli poročil o težavah Slovencev v Srbiji. Diplomatskemu predstavništvu v Sarajevu so se javili trije Slovenci, ki so želeli informacije o prevoznih cestah. Poročil o ogroženosti Slovencev sicer niso prejeli, so pa slovenske državljane v BiH-u opozorili, naj redno spremljajo medijska poročila in druga opozorila o aktualnih vremenskih razmerah.

Izredne razmere v BiH-u
Že tretji dan se z obilnim deževjem in močnimi padavinami spopadajo tudi v BiH-u, kjer so izredne razmere razglasili v večjem delu države. V poplavah so umrle tri osebe, evakuirali so na tisoče ljudi, številne hiše so porušene, prekinjena je oskrba z vodo in elektriko, ceste in železnice so zaprte. Brez elektrike je okoli 50.000 gospodinjstev. Poleg tega deževje spremljajo za ta letni čas nenavadno nizke temperature, zaradi česar v višje ležečih predelih sneži. Na planini Vlašić v BiH-u ga je na primer od četrtka zapadlo že več kot 80 centimetrov.

V Maglaju v notranjosti BiH-a, kjer je gladina vode dosegla rekordno višino in odnesla glavni most, so reševalci s helikopterji rešili več ujetih prebivalcev, ki so se pred naraslimi vodami umaknili na strehe. Po poročanju zdravnikov je v Bratuncu na vzhodu države zaradi srčnega napada umrl moški, ki je skušal rešiti živino.

Nevarnost premikanja minskih polj
Danes zjutraj je bilo v večjem delu BiH-a oblačno, gladina rek počasi upada. Posebne policijske enote so že ponoči skušale doseči Doboj na severu BiH-a, ki je zaradi poplavljenih cest odrezan od sveta. Vlada je na pomoč več deset tisoč prebivalcem, predvsem na vzhodu in v osrednjem BiH-u, poslala tudi vojake. "To so najhujše poplave v Bosni po letu 1894, ko se je začelo merjenje," je dejal sarajevski vremenoslovec Željko Majstorović.

Najhuje je še vedno na območjih Sarajeva in Tuzle, pa tudi Zenice, Doboja, Bijeljine, Zvornika, Brčkega in Banjaluke. Zaradi naraslih voda je bil prekinjen tudi promet na avtocesti med Beogradom in Makedonijo ter Bolgarijo, zaprti pa sta tudi železniška povezava v črnogorskem pristanišču Bar ter povezava med Dobojem in Beogradom.

Prav tako obstaja nevarnost, da bi narasle vode vodile v premikanje minskih polj.

Močne padavine tudi na Hrvaškem
Zaradi obilnih padavin je pri hrvaškem mestu Gradac pri Pleternici prestopila bregove reka Orljava. Voda je poplavila predvsem kletne prostore 200 hiš, močan vodni tok pa je odnesel celo traktor z neke kmetije. Na pomoč je priskočilo 250 vojakov in dva helikopterja.

S težkim stanjem se spopadajo tudi v občinah Drenovci, Vrbanja, Gunja, Nijemci in Iloki. Pod vodo so številna polja, hrvaška nacionalna televizija HRT je poročala, da je nastala ogromna gmotna škoda.

Pod vodo tudi deli Avstrije, Češke in Poljske
S poplavami se borijo tudi na Slovaškem, kjer je v kraju Dihona umrl 83-letni moški, več kot 100.000 gospodinjstev pa je ostalo brez elektrike. Močno deževje in silovite nevihte so veliko škodo in poplave povzročili tudi na Poljskem. Umrla sta dva človeka. V Varšavi je žensko zadela odlomljena veja, v mestu Debica pa je utonil moški, pišejo poljski mediji. Najbolj prizadet je jugovzhod države. Podrta drevesa in poplave ovirajo promet na številnih cestah, motena je tudi oskrba z električno energijo - več kot 60.000 gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Neurja naj bi po državi po napovedih vremenoslovcev divjala še ves konec tedna.

Poplave grozijo tudi na vzhodu Češke, kjer se že pripravljajo na najhujše. Napeto je predvsem v krajih Olsa in Češky Tesin, kjer gasilci skušajo omejiti poplave z vrečami peska, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Še posebej zaskrbljeno spremljajo vremensko napoved, saj je podobno slaba kot za Slovaško.

Neurja so povzročala težave tudi v Avstriji. Skrbi so povzročale narasle vode rek Traisen in Pielach na območju Sankt Pöltna zahodno od Dunaja, kjer od poldneva vlada izredno stanje. Najhuje je bilo v dolini Pielacha. V kraju Hofstetten je reka poplavila približno 80 hiš, ko je voda premagala jez. Zaradi poplav so se v Avstriji sprožali tudi zemeljski plazovi, številne ceste pa so bile neprevozne.