"Kaj hočemo? Hočemo vlado," je bilo slišati iz ust večinoma mladih protestnikov na shodu, ki so ga poimenovali "Pohod sramote" in katerega namen je bil tudi poziv k narodni enotnosti ter izražanje nasprotovanja delitvam na flamske in frankofonske državljane.

Po ocenah organizatorjev se je na shodu zbralo 50.000 ljudi, medtem ko je policija sporočila, da jih je bilo 34.000.

Že kar 224 dni je Belgija brez prave vlade, pred dnevi pa je podrla tudi evropski rekord v sestavljanju nove vlade, ki je bil doslej v rokah Nizozemske. Ta je leta 1977 za sestavo vlade potrebovala 208 dni.

Nekateri že pozivajo na nove proteste 17. februarja, ko bo Belgija podprla tudi svetovni rekord pri sestavljanju vlade in prehitela Irak. "Podprite naše herojske politike v njihovem mitičnem poskusu svetovnega rekorda v sestavljanju vlade," se je glasil poziv.

Razpad?
Da Belgijci še nimajo nove vlade, gre zasluga tradicionalnim ideološkim razhajanjem med frankofonskimi in flamskimi politiki, ki se ne morejo dogovoriti niti o pogajalskih izhodiščih v pogovorih o novi vladi. Zaradi politične krize so zato vse glasnejša ugibanja o morebitnem razpadu države.

Politična kriza se pozna tudi v gospodarstvu, saj ima Belgija vse večje finančne težave in na finančnih trgih se že pojavlja zaskrbljenost, da država, ki ji od junija lani ni uspelo oblikovati vlade, ni sposobna obvladati ogromnega javnega dolga.