Podzemni bunker Josipa Broza-Tita, ki se je uradno imenoval ARC - Armijska rezervna komanda, so v veliki tajnosti gradili med letoma 1953 in 1979, torej je bil dokončan le leto dni pred njegovo smrtjo. Za ogromen projekt so menda vedeli le trije ljudje, o velikopotezni gradnji se ni sanjalo niti prebivalcem Konjica. Namen bunkerja je bil, da bi v primeru jedrskega napada služil kot zatočišče za Tita, njegovo ženo Jovanko in 350 njegovih najožjih sodelavcev, torej za takratni politični vrh SFRJ.

Bunker leži v bližini mesta Konjic na desnem bregu Neretve v Bosni in Hercegovini, kar 270 metrov globoko pod goro Zlatar. Objekt se razteza na kar 25.000 kvadratnih metrih, Tito pa je v njem menda gostil visoke goste iz gibanja neuvrščenih.

Pred vhodom v kompleks stojijo tri kamuflažne stavbe, ki spominjajo na počitniške hišice, zato ne dajejo niti slutiti, kakšen labirint se skriva pod njimi.

Resnično vse, kar so potrebovali
Kompleks v Konjicu je stal neverjetnih 4,6 milijarde dolarjev in je bil tretja najdražja vojaška naložba nekdanje Jugoslavije: na prvem mestu je bihaško podzemno zračno oporišče, vredno 8,5 milijarde dolarjev, na drugem pa splitska Lora (5 milijard dolarjev). V bunkerju je 6.000 kvadratnih metrov bivalnih površin, premore pa tako rekoč vse - operacijske dvorane, dve veliki konferenčni sobi in številne spalnice, dodelan pa je tudi osrednji, vojaški prostor, kjer so velika štabna miza, ki je obkrožena s t. i. rdečimi telefoni in neonskimi mizami za branje vojnih zemljevidov. Bunker je imel vse tehnične možnosti za popolno izolacijo od sveta in dejansko bi prebivalci v njem lahko preživeli šest mesecev brez stika z zunanjim svetom.

Ostalo tako, kot je bilo
Še bolj osupljivo pa je dejstvo, da je navkljub vojni vihri, ki je divjala v Bosni in Hercegovini, Titov bunker ostal praktično nedotaknjen. Leta 1979 so bunker predali v pristojnost nekdanjemu JLA, dovoljenje za vstop v prostor pa so imeli le štirje generali, piše na spletni strani občine Konjic.

Leta 1992 vojska JLA-ja je objekt želela minirati, a je eksplozijo preprečil neki muslimanski vojak, ki je kot pripadnik JLA 13 let služboval v bunkerju. Prišlo je tudi do ropanja, saj so nekatere predmete srbski oficirji JLA-ja odnesli v Beograd, medtem ko so hrvaški in bošnjaški poveljniki "ostali in bunker rešili pred miniranjem," so še zapisali na strani občine Konjic. Območje Konjica je bombardiralo tudi sedem srbskih letal.

Bunker trenutno sodi v pristojnost ministrstva za obrambo Federacije BiH, obišče se ga lahko samo s predhodnim dovoljenjem ministrstva. Vse naprave v bunkerju še vedno delujejo, a jih nihče ne uporablja.

Po Titovem bunkerju, v katerem se še danes ohranja stalna temperatura med 21 in 23 stopinj Celzija, se je oktobra sprehodil Reutersov fotograf. Kaj je videl, si oglejte v spodnji galeriji.