V tednu dni spopadov za mednarodno letališče v Tripolisu je bilo ubitih najmanj 47 ljudi in uničenih več letal. Boji so potekali tudi v okolici letališča in se razširili v predmestja libijske prestolnice. Zaradi spopadov je promet povsem ustavljen, letališče pa bi bilo lahko zaprto več mesecev.

Zaradi spopadov je ustavljen ves mednarodni promet, medtem ko so Združeni narodi iz varnostnih razlogov iz države umaknili vse svoje osebje. Predstavništvo Evropske unije je sprte strani pozvalo, naj odložijo orožje in prizanesejo civilistom.

Za nadzor nad letališčem se spopadata nekdanji uporniški skupini iz mest Misrata in Zintan, ki sta se leta 2011 skupaj borili proti režimu strmoglavljenega voditelja Muamerja Gadafija, nato pa sta postali srditi nasprotnici v boju za prevlado.

Vse od padca Gadafijevega režima je Libija v kaosu, ki mu šibke osrednje oblasti in nastajajoče vojaške sile niso kos. Za oblast in ozemlje v severnoafriški proizvajalki nafte se borijo številne milice, ki so nastale iz nekdanjih uporniških skupin in se v zasledovanju lastnih interesov niso pripravljene pokoriti vladi v Tripolisu.

Libijska vlada je že prejšnji teden sporočila, da preučuje možnost za poziv k napotitvi mednarodnih sil, ki bi pomagale zagotoviti varnost in vladi pomagale pri vzpostavitvi nadzora nad razmerami.

Ogrožena stabilnost Sahare in Sahela
V izjavi za javnost so v Tripolisu zapisali, da bi mednarodne sile pomagale zaščititi civiliste, preprečiti anarhijo in vladi omogočile oblikovanje policijskih ter vojaških sil. Vlada je rivalske milice tudi opozorila, da bodo njihovi poveljniki, ki ne spoštujejo vladnih navodil, obtoženi zločinov proti človečnosti.

Kaos v Libiji je tudi vzrok za nestabilnost v sahelsko-saharskem območju, ki je preplavljeno z libijskim orožjem, s katerim so se oborožili skrajneži, tihotapci in druge kriminalne tolpe, ki vladajo na odročnih in redko naseljenih območjih.

Leta 2011 so uporniki s ključno pomočjo letalskih napadov zveze Nato strmoglavili Gadafija, ki je Libiji vladal več kot štiri desetletja. Francija je sporočila, da je sprejela poziv vlade v Tripolisu, vendar so v Parizu poudarili, da je odločitev o napotitvi tujih sil v pristojnosti ZN-a.

Boj proti islamskim skrajnežem
Po ocenah poznavalcev so zadnji spopadi povezani z delnimi izidi junijskih parlamentarnih volitev, po katerih naj bi večinske islamiste med poslanci zamenjali liberalci. Islamisti naj bi skušali zasesti strateške položaje v prestolnici in tudi v drugih delih države.

Islamistični borci so napadli vojaško oporišče v Bengaziju na vzhodu Libije in se spopadli s silami odpadniškega upokojenega generala Kalifa Haftarja, ki je islamskim borcem napovedal vojno. Deli vzhodnega dela države, ki je bil zibelka upora proti Gadafiju, so namreč postali zatočišče islamskih skrajnežev.

Generalu Haftarju so se v boju proti islamistični skupini Ansar Al Šaria pridružili disciplinirani in dobro oboroženi pripadniki milice iz Zintana.