Na mejnem prehodu Röszke je razporejenih več sto pripadnikov madžarskih protiizgrednih in protiterorističnih enot z oklepniki. Prebežniki na srbski strani meje so zahtevali, da se jim dovoli vstop na Madžarsko.

Na srbski strani meje, na mejnem prehodu Horgoš, je bilo po spopadu videti pravo razdejanje. Nekateri prebežniki so splezali na streho brezcarinske trgovine in od tam s kamni obmetavali madžarske policiste. Na prizorišče so prispela tudi srbska reševalna vozila.

Budimpešta je sporočila, da je bilo v spopadih ranjenih 20 madžarskih policistov, medtem ko so reševalna vozila v bolnišnico prepeljala dva otroka, ki sta se poškodovala, ko naj bi ju vrgli prek varnostne ograje.

Madžarski zunanji minister je Srbijo zaprosil, da ukrepa proti prebežnikom, ki napadajo madžarske policiste.

Srbija je obsodila uporabo solzivca in vodnega topa na meji in sporočila, da Madžarska do tega nima pravice. Srbske oblasti so vseeno proti mejnemu prehodu Horgoš-Röszke poslala dodatne policijske enote, da bi preprečili napade na madžarske policiste.

Notranja ministra obeh držav sta sicer opravila "intenziven" telefonski pogovor glede razmer na meji.

Madžarsko veleposlaništvo je srbsko zunanje ministrstvo obvestilo, da od danes za 30 dni zaradi navala beguncev ustavlja promet na mejnem prehodu Röszke-Horgoš.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bodo na nekaterih delih meje s Hrvaško tako kot na meji s Srbijo postavili varnostno ograjo. Ta bo zgrajena tudi na meji z Romunijo, kjer so že stekla pripravljalna dela.

Ban šokiran nad Madžarsko
Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je kot nesprejemljivo kritiziral ravnanje Madžarske s prebežniki in pozval madžarske voditelje k sočutju in spoštovanju človeškega dostojanstva.

"Šokiran sem bil, ko sem videl, kako so ravnali z migranti. To ni sprejemljivo," je odgovoril na novinarsko vprašanje, kako komentira spopade med madžarsko policijo in prebežniki na madžarsko-srbski meji.

"Vse države imajo notranje težave, a ker gre za ljudi, ki bežijo pred vojnami in pregonom, moramo pokazati sočutje in vodstvo," je še dejal.

Prva obsodba prebežnika na Madžarskem
V prvem sojenju po sprejetju strožje zakonodaje proti prebežnikom je madžarsko sodišče nekega Iračana obsodilo na izgon iz države za leto dni, ker je nezakonito prestopil meje s Srbijo. "To je sporočilo drugim morebitnim prestopnikom, da se ne odločijo za taka kriminalna dejanja," je dejal sodnik Krisztian Kemenes.

V skladu z novo zakonodajo, ki je na Madžarskem začela veljati v torek, se uvaja strožji nadzor meje, pri čemer je za nezakonite prestope meje predvidena tudi zaporna kazen. Madžarske oblasti so tudi zaprle mejo s Srbijo.

Prebežniki proti Hrvaški
Potem ko je Madžarska zaprla mejo s Srbijo, so se prebežniki že v torek zvečer preusmerili proti Hrvaški, kjer sporočajo, da so jih pripravljeni sprejeti in jim pomagati pri morebitni poti naprej. V srbsko mesto Šid na meji s Hrvaško (kjer je mejni prehod Šid - Tovarnik) je že pripeljalo najmanj deset srbskih avtobusov.

V Šidu so se na prihod prebežnikov dobro pripravili in uredili sprejemno točko, velika večina pa si jih želi na Hrvaško, od koder bi potem pot nadaljevali proti Sloveniji in Avstriji do želenega cilja, Nemčije. Kot je poročal HRT, je skupina prebežnikov, ki so z avtobusi prispeli v Šid, med njimi so v glavnem ženske, otroci in mlajši moški, pred mejnim prehodom zavila na polje, saj se očitno želijo izogniti meji in predvsem registraciji, da bi lahko za azil zaprosili drugje.

Hrvaški minister za notranje zadeve Ranko Ostojić je sporočil, da bodo prebežnike namestili v sprejemnih centrih po različnih delih države. "Če bodo begunci zavrnili mednarodno zaščito, imamo pripravljen sprejemni center v Tovarniku. Prosilci za azil bodo nameščeni v Kutini in Zagrebu, ranljive skupine pa v Sisku in Ježevu," je povedal Ostojić.

Hrvaška obmejna policija je sporočila, da je do 19. ure v državo na njenem skrajnem vzhodu mimo mejnih prehodov s Srbijo vstopilo 892 prebežnikov, pritok pa se ni ustavil in še naprej prihaja do nezakonitih prehodov meje. V registracijski center Ježevo so jih prepeljali 360, vzpostavljajo pa tudi nove registracijske centre in objekte za namestitev.

Pomočnik generalnega direktorja hrvaške policije in vodja uprave za mejo Zlatko Sokolar je zatrdil, da so se na sprejem prvega migracijskega vala pripravili ter da v sodelovanju s hrvaškim Rdečim križem in državno upravo za zaščito in reševanje izvajajo ukrepe za sprejem in namestitev beguncev v določene registracijske centre.

V Vinkovce je poleg tega v popoldanskih urah iz Zagreba prispel vlak z 11 vagoni, s katerim bi po poročanju hrvaških medijev lahko prepeljali približno 1000 beguncev v center za prosilce za azil v Zagrebu.

Ostojić je tudi povedal, da se je že pogovarjal s slovensko kolegico Vesno Györkös Žnidar, s katero sta govorila o morebitni organizaciji koridorjev za begunce. Dodal je, da je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) zagotovil koridorje skozi Makedonijo in Srbijo. Viri pri Evropski uniji so namignili, da bi bilo takšno ravnanje v nasprotju s pravnim redom EU-ja.

Hrvaška lahko zdrži prvi val do 1.500 prebežnikov, je še dejal Ostojić in dodal, da ima država pripravljene tudi dodatne kapacitete, če bo to potrebno. Ocenil je, da bo na Hrvaško v naslednjih dneh prišlo približno 4.000 prebežnikov, od tega okoli 3.000 s srbsko-madžarske meje, okoli 1.000 pa s srbsko-makedonske meje.

Milanović: Pomagali jim bomo naprej
Hrvaški premier Zoran Milanović je sporočil, da se na Hrvaškem ne bodo ponovile razmere iz Srbije. "Prebežniki, ki prihajajo na Hrvaško, bodo lahko prešli našo državo in nadaljevali pot proti zahodni Evropi," je povedal Milanović. "Pomagali jim bomo in smo jih pripravljeni sprejeti ne glede na vero in barvo kože. Če bodo želeli, jih bomo usmerili, kamor želijo, to pa so Nemčija in skandinavske države," je še dodal.

Milanović je še povedal, da bo v sodelovanju s predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović sklical sestanek sveta za nacionalno varnost. Milanović se bo najverjetneje v četrtek srečal tudi z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom, s katerim se bosta pogovarjala o begunski problematiki. "Jasno je, da ti ljudje nočejo ostati na Hrvaškem," je dejal Faymann.

Hrvaška lahko nemudoma nastani 3.000 beguncev
Hrvaško notranje ministrstvo je v torek sporočilo, da imajo pripravljene načrte za ravnanje v primeru begunskega vala. Nemudoma lahko nastanijo 3.000 beguncev, iz državnih blagovnih rezerv pa so napovedali, da lahko za en mesec poskrbijo za približno 24.000 beguncev. Na hrvaški strani meje so že od torka tudi prostovoljci hrvaškega Rdečega križa, ki imajo pripravljena sredstva za sprejem večjega vala prebežnikov - od vode, hrane do sanitetnega materiala.

Na mejo s Srbijo poslali strokovnjake za razminiranje
Hrvaška je po posredovanju policije na mejo s Srbijo, od koder zdaj prebežniki vstopajo na Hrvaško, poslala tudi strokovnjake za razminiranje, saj bi tam še vedno lahko bile neeksplodirane mine, ki so ostale iz vojne med letoma 1991 in 1995. "Policija je stopila v stik z nami in zato smo na mejo na vzhodu Hrvaške poslali našo ekipo," so sporočili iz centra za razminiranje.

V Srbijo v naslednjih tednih več kot 20.000 prebežnikov
Srbski Rdeči križ je sporočil, da Srbija v naslednjih tednih pričakuje nov val več kot 20.000 prebežnikov. Trenutno jih v državi sicer ni veliko, tudi val iz Makedonije je trenutno manjši, kot je bil v preteklih dneh, se pa bo to glede na podatke iz Grčije v naslednjih tednih spremenilo, so sporočili.

Če bi se Turčija odločila odpreti kopensko mejo z Grčijo, bi se lahko val prebežnikov še povečal. Pri kraju Edirne na severozahodu Turčije namreč že drugi dan čaka približno 1.000 prebežnikov, ki jim turške oblasti preprečujejo nadaljevanje poti proti Evropi. Še več sto prebežnikov je tudi na avtobusni postaji v Carigradu, kjer so jim zavrnili nakup avtobusnih vozovnic proti Edirnu, ki je kakih 250 kilometrov stran. Za to pot so se sicer odločili, da jim ne bi bilo treba prečkati nevarnega Egejskega morja proti grškim otokom.

Prebežniki peš iz Turčije proti Bolgariji
Potem ko je Madžarska v pretežni meri zaprla svojo mejo s Srbijo, se je tok prebežnikov deloma preusmeril tudi proti Bolgariji. Približno 4.000 jih je po poročanju bolgarskih medijev iz Carigrada peš krenilo proti Bolgariji. Prebežniki so se proti bolgarski meji odpravili peš, ker so turške oblasti ustavile avtobusna potovanja v Bolgarijo, da bi tako zaustavile tok prebežnikov.

Po besedah guvernerja turške pokrajine Edirne Dursuna Ali Sahina skuša turška policija prebežnikov preprečiti nadaljevanje poti proti Bolgariji. Kot je ob tem dodal, se je število prebežnikov skokovito povišalo potem, ko so zahodnoevropske države izrazile pripravljenost na sprejem prosilcev za azil.

Bolgarija je sicer avgusta na mejo s Turčijo namestila dodatnih 1.000 policistov za ustavitev migrantov pri prečkanju meje. Ta je na približno 30 kilometrih zaprta z ograjo, ki se jo je Bolgarija namerila še razširiti.

Bolgarska obmejna policija je na meji s Turčijo danes prijela približno 200 ljudi, ki so nezakonito prečkali mejo. Ponoči je policija v Sofiji poleg tega izvedla racijo proti domnevnim tihotapcem ljudi.