Hiša v Lazarevu, v kateri je živel Mladić. Foto: Reuters
Hiša v Lazarevu, v kateri je živel Mladić. Foto: Reuters

Z aretacijo Ratka Mladića je Srbija potrdila svojo dosledno politiko in odločnost, da okonča sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Pristojni organi Srbije nadaljujejo preiskavo z namenom ugotovitve okoliščin, pod katerimi se je Ratko Mladić skrival do odvzema prostosti. Prav tako bodo organi Republike Srbije storili vse, da skupinam, ki nasprotujejo celovitemu sodelovanju s Haagom, onemogočijo morebitne poskuse notranje destabilizacije. Ne pričakujemo nobenih političnih nemirov. Z odvzemom prostosti Mladiću je odstranjena najpomembnejša formalna in politična ovira v postopku pridobitve statusa kandidatke in določitve datuma začetka pogajanj o članstvu. Srbija je s tem pokazala nedvomno opredelitev za vključevanje v EU in izvedbo reform v družbi. To je tudi pomemben korak v procesu soočanja družbe z dejstvi in posledicami politike in nasprotij iz 90. let in predstavlja dodaten prispevek procesu sprave na območjih nekdanjih jugoslovanskih republik. Ta proces pomeni, da bodo vsi zločinci obravnavani, kot tudi, da imajo vse žrtve enako obravnavo v vsakem, posebej v pravosodnem pomenu. Iz tega razloga Republika Srbija vztraja pri zahtevi, da se z mandatom VS ZN ustanovi neodvisno mednarodno telo za preiskavo trgovine z človeškimi organi, o kateri je poročal tudi Dick Marty, poročevalec Sveta Evrope.

Izjava za javnost srbskega veleposlaništva v Sloveniji
Ratko Mladić
Fotografija Mladića po četrtkovi aretaciji. Foto: Reuters
Bosiljka in Darko Mladić
Mladića sta na sodišču obiskala žena in sin. Foto: Reuters
Ratko Mladić
Mladić je ob prihodu na sodišče rahlo šepal. Foto: EPA
Zadržan odziv Rusije na aretacijo
Sarajevo: Bolje pozno kot nikoli
Kako je Mladić živel na begu
Mladić prestal zaslišanje

"Ugotovljeno je, da zdravstveno stanje Ratku Mladiću omogoča sojenje ... Odločili smo se, da so predpogoji za izročitev izpolnjeni. Mladićev odvetnik je prejel dokumente o izročitvi in ima čas do ponedeljka, da se pritoži," je po današnjem zaslišanju nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov sporočila sodnica Maja Kovačević. Dodala je, da je Mladića pregledala zdravniška komisija, "ki je odločila, da je dovolj zdrav za nadaljnje postopke".


Miloš Šaljić
, Mladićev odvetnik, je pritožbo napovedal za ponedeljek in ponovil, da ga ne smejo izročiti, dokler se njegovo zdravstveno stanje ne izboljša.

Predpogoji za izročitev so izpolnjeni, potem ko je sodišče ugotovilo Mladićevo identiteto, da je obtožnica proti njemu potrjena v skladu s statutom haaškega sodišča, da se ga bremeni za dejanje, ki je kaznivo tudi po srbskem zakonu in da gre za kaznivo dejanje v pristojnosti haaškega sodišča.

Med približno polurnim zaslišanjem je Mladič zavrnil obtožnico. Mladićevo zdravstveno stanje je bilo tokrat boljše, roke se mu niso tresle in mirno je odgovarjal na vprašanja. Med drugim je po poročanju Blica dejal, da bi želel obiskati grob hčerke Ane, ki je leta 1994 storila samomor. Za zdaj ostaja v priporu okrožnega zapora v stavbi posebnega sodišča, kjer si je zaželel, da mu prinesejo televizijo, jagode ter knjige ruskih pisateljev Nikolaja Gogolja in Leva Tolstoja.

Tadić: Mladić je upravičen do pokojnine
Mladić je na zaslišanju med drugim zahteval tudi, da se mu vrne pokojnina. Mladić, ki je šel uradno v pokoj 1. marca leta 2002, je upravičen do pokojnine 89.470,19 dinarjev (918 evrov). Plačevanje pokojnine je potekalo prek pooblaščene žene in sina, Bosiljke in Darka Mladića, Branislava Puhala in Blagoja Govedarice. Ker sin Darko 22. decembra 2005 na poziv Fonda za socialno varnost vojnih zavarovancev (SOVA) ni prinesel novega pooblastila za nadaljnje izplačevanje pokojnine, je SOVA Mladiću prenehala izplačevati pokojnino in začela denar polagati na račun, na katerem se je do 30. aprila letos nabralo 4.731.560,50 dinarjev (48.563 evrov).

Srbski predsednik Boris Tadić je dejal, da bo Mladić prejemal pokojnino tudi, če bo obsojen za voojne zločine, za katere ga obtožuje haaško tožilstvo. "Tudi če bi bil Mladić obsojen za vojne zločine, bi imeli člani njegove družine pravico do pokojnine, Nekdanji generali so do tega zakonsko upravičeni, kot tudi vsi drugi oficirji vojske bosanskih Srbov, in te pravice ne moremo ukiniti," je dejal Tadić.

Zagreb za razširitev obtožnice
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je potrdila, da bo Zagreb zahteval razširitev obtožnice proti Mladiću z vojnimi zločini na Hrvaškem. To možnost je že v četrtek omenil glavni haaški tožilec Serge Brammertz. Kosorjeva je na slovesnosti ob 20. obletnici hrvaških oboroženih sil dejala, da se je že posvetovala s pravosodnim ministrom Draženom Bošnjakovićem in se dogovorila, da bodo "povlekli določene poteze" glede zahteve za razširitev obtožnice proti Mladiću. Hrvaški državni tožilec Mladen Bajić je danes izrazil upanje, da bo haaško tožilstvo po Mladićevi aretaciji obravnavalo omenjeni predlog Hrvaške, ki je v Haag leta 2003 poslala tudi vse dokumente, ki govorijo o vpletenosti srbskega poveljnika v vojne zločine v Dalmaciji. Dodal je, da so pred osmimi leti poslali tudi kopije vseh dokumentov v postopkih, ki so proti Mladiću potekali na Hrvaškem.
Mladića so na Hrvaškem v odsotnosti obsodili na 20 let zapora zaradi vojnih zločinov v vasi Kijevo leta 1991, sprožili pa so tudi preiskave o njegovi vlogi v poskusu rušenja hidroelektrarne Peruča, v primeru topniških napadov na Zadar prav tako leta 1991 in raketnega napada na Požego leta 1995.

Namestnik posebnega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić je ponovil, da bodo najbolj razvpitega haaškega obtoženca najmanj v sedmih dneh predali Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

"Srbiji ne grozi destabilizacija"
Predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je sporočil, da datuma in ure izročitve Mladića haaškemu sodišču zaradi tveganja ne bodo objavili. hkrati je zatrdil, da Srbiji zaradi Mladićeve aretacije ne grozi destabilizacija, čeprav prihaja do organiziranja posameznikov protestov. Glede zborovanja, ki ga je za nedeljo napovedala Srbska radikalna stranka, je Ljajić, sicer minister za delo in socialne zadeve, dejal, da razen posameznih izgredov večjih neredov ne pričakuje. "Vse to vendarle niso normalne okoliščine, saj se je na ta trenutek čakalo enajst let," meni.

Brammertz ne bo spreminjal poročila
Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz po prijetju Mladića ne bo spreminjal svojega poročila o sodelovanju Srbije s Haagom pred govorom v Varnostnem svetu Združenih narodov 6. junija. Brammertz meni, da pisno poročilo, ki ga je Varnostnemu svetu poslal 17. maja, odraža stanje v Srbiji pred prijetjem Mladića. Naj bi pa ključne spremembe, ki so nastale ob prijetju Mladića, Brammertz izpostavil v svojem nagovoru ob obravnavi poročila 6. junija.
Brammertz v poročilu med drugim poudarja, da Srbija "lahko in mora storiti več" za prijetje zadnjih dveh haaških obtožencev, ki sta še na begu, Mladića in Gorana Hadžića. Gre sicer za zadnje poročilo haaškega tožilca, preden bo Evropska komisija 12. oktobra odločala o morebitni dodelitvi statusa kandidatke Srbiji za članstvo v EU-ju.
Haaško sodišče med drugim zanima, kdo in kako je pomagal Mladiću v 16-letnem skrivanju pred roko pravice. Tožilstvo v Haagu naj bi glede tega imelo določene namige. Po prijetju Mladića je glavni haaški tožilec poudaril, da je Srbija s prijetjem nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov izpolnila eno izmed svojih mednarodnih obveznosti. Na haaškem sodišču so aretacijo označili kot "prelomnico".


"Ne v Haag, ampak v bolnišnico"

Pred zaslišanjem sta Mladića obiskala žena Bosiljka in sin Darko. Sin je dejal, da zaradi slabega zdravstvenega stanja njegovemu očetu ne bi smeli soditi zaradi obtožb o genocidu. Povedal je še, da je njegova desna roka napol ohromljena, medtem ko je desna stran telesa delno hroma.

Sin in soproga sta povedala, da sta močno pretresena zaradi Mladićevega stanja in bodo zato zahtevali, da ga premestijo v bolnišnico, kjer si želijo, da bi ga pregledala neodvisna zdravniška komisija, v kateri naj bosta tudi dva ruska zdravnika, poroča B92.

Mladića so pripadniki posebnih enot prijeli v četrtek zjutraj v vasi Lazarevo v Vojvodini, potem ko se je 16 let izmikal haaškemu sodišču, ki ga med drugim obtožuje genocida med vojno v BiH-u v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja.

Odvetnik: Mladić je "razvalina"
Po aretaciji so Mladića v četrtek prepeljali na posebno sodišče za vojne zločine v Beogradu, vendar pa je bilo zaslišanje zaradi šibkega zdravja obtoženca prekinjeno. Šaljić je povedal, da je preiskovalni sodnik poskušal komunicirati z Mladićem, a mu to ni uspelo, saj obtoženec tega ni bil sposoben. Šaljić je še dejal, da je Mladić "razvalina", saj je od leta 1996 doživel dva srčna infarkta in tri kapi. "Ni več tako mogočna osebnost, kot je bil," je še dejal odvetnik.

Mladić sodniku ni zna povedati svojih osebnih podatkov in je govoril nepovezano, vseeno pa je rekel, da ne priznava haaškega sodišča. Vekarić je pozneje dejal, da je identiteta Mladića potrjena in da potekajo postopki za njegovo izročitev v Haag, je poročal B92.

Protesti v Beogradu in Novem Sadu
V Beogradu so bile v četrtek manjše demonstracije in v središču srbske prestolnice se je zvečer zbralo okoli 200 ljudi, ki so izražali nestrinjanje z aretacijo Mladića, saj je za mnoge Srbe še vedno narodni junak in na njegovo aretacijo gledajo kot na izdajo.

Večina protestnikov se je razšla, potem ko jim je policija spročila, da njihovo zborovanje ni prijavljeno. Ostala je le še skupina okoli 30 protestnikov, ki so nosili srbsko zastavo in Mladićevo podobo. Ponoči je policija zaradi kršenja reda in miru prijela 35 ljudi.

V Beogradu sicer zaradi aretacije najbolj iskanega haaškega begunca veljajo poostreni varnostni ukrepi.

Protesti so potekali tudi v Novem Sadu, kjer se je pred sedežem RTV-ja in vladajoče demokratske stranke (DS) zbralo okoli 500 protestnikov, ki so skušali vdreti v poslopje DS-a, a jim je to preprečila policija.

V Lazarevu, kjer so Mladića prijeli, so v četrtek zvečer potekale molitve za njegovo zdravje. V trenutno najbolj znani srbski vasi so prebivalci novinarskim ekipam preprečili, da bi poročale s prizorišča aretacije.

Z aretacijo Ratka Mladića je Srbija potrdila svojo dosledno politiko in odločnost, da okonča sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Pristojni organi Srbije nadaljujejo preiskavo z namenom ugotovitve okoliščin, pod katerimi se je Ratko Mladić skrival do odvzema prostosti. Prav tako bodo organi Republike Srbije storili vse, da skupinam, ki nasprotujejo celovitemu sodelovanju s Haagom, onemogočijo morebitne poskuse notranje destabilizacije. Ne pričakujemo nobenih političnih nemirov. Z odvzemom prostosti Mladiću je odstranjena najpomembnejša formalna in politična ovira v postopku pridobitve statusa kandidatke in določitve datuma začetka pogajanj o članstvu. Srbija je s tem pokazala nedvomno opredelitev za vključevanje v EU in izvedbo reform v družbi. To je tudi pomemben korak v procesu soočanja družbe z dejstvi in posledicami politike in nasprotij iz 90. let in predstavlja dodaten prispevek procesu sprave na območjih nekdanjih jugoslovanskih republik. Ta proces pomeni, da bodo vsi zločinci obravnavani, kot tudi, da imajo vse žrtve enako obravnavo v vsakem, posebej v pravosodnem pomenu. Iz tega razloga Republika Srbija vztraja pri zahtevi, da se z mandatom VS ZN ustanovi neodvisno mednarodno telo za preiskavo trgovine z človeškimi organi, o kateri je poročal tudi Dick Marty, poročevalec Sveta Evrope.

Izjava za javnost srbskega veleposlaništva v Sloveniji
Zadržan odziv Rusije na aretacijo
Sarajevo: Bolje pozno kot nikoli
Kako je Mladić živel na begu
Mladić prestal zaslišanje