El Baradejev prihod naj bi poenotil in združil opozicijo, ki bi s tem pridobila uglednega in nekompromintiranega voditelja z velikim ugledom v tujini. Nekdanji dolgoletni direktor mednarodne organizacije za jedrsko energijo (IAEA) je znan po svojih stališčih, da so velike spremembe in reforme nujne za Egipt, ki se utaplja v milijonih nezaposlenih.

"Vračam se v Kairo in na njegove ulice, ker preprosto ni druge izbire. Šli bomo ven skupaj z vso to množico in upali, da se stvari ne bodo poslabšale. Režim še vedno ni dojel sporočila ljudstva," je El Baradej povedal na svojem domovanju na Dunaju, kjer je kar 12 let (1997-2009) vodil Agencijo Združenih narodov za nadzor nad jedrsko energijo. Ob vrnitvi na rodno grud je dejal, daje pripravljen začasno prevzeti oblast, če ga bodo k temu pozvali ljudje.

Egipčani ne prenašajo več Mubaraka
V pogovoru pred odhodom v domovino je nekdanji visoki diplomat Združenih narodov zatrdil, da Egipčani ne morejo več dopuščati Mubarakovega režima, niti za prehodno obdobje do napovedanih predsedniških volitev, ki so predvidene za september. Ob tem je El Baradej odločno zavrnil, da so avtokratski režimi, kot je Mubarakov, v arabskih državah edina ovira pred prihodom skrajnih islamistov na oblast.

"Če govorimo samo o Egiptu: to je celotna mavrica različnih ljudi, ki so sekularni, liberalni, tržno usmerjeni. Če se jim bo ponudila možnost, bodo organizirali in izvolili vlado, ki bo moderna in zmerna," je prepričan 68-letni Kairčan.

"To ni versko, to je egiptovsko gibanje!"
Medtem se razkrivajo ozadje in motivi organizatorjev protestov, ki se združujejo in komunicirajo predvsem po socialnih omrežjih, zaradi česar je egiptovska vlada že blokirala uporabo Twitterja. "Udeležba na protestih nima nobene verske usmeritve, to je egiptovsko gibanje," je zapisala na Facebooku skupina, ki je dala pobudo za proteste v glavnem mestu 80-milijonske države.

Spletne skupnosti, ki napovedujejo nove proteste, ki naj bi vrhunec dosegli po petkovih molitvah, zatrjuje, da niso politično vezani na obstoječe opozicijske stranke, prav tako, da so neodvisni od Muslimanskih bratov. Ta organizacija, ki ima več kot polstoletno zgodovino, je bila dolga leta najtrdovratnejši nasprotnik vladavini Hosnija Mubaraka, ki Egiptu vlada že 30 let.

Od začetka nemirov je umrlo šest ljudi. Potem ko so v sredo umrli trije protestniki in policist, je prometna nesreča v kaosu zahtevala še življenje policista in protestnika. Egiptovske varnostne sile trdijo, da novih žrtev ni bilo zaradi spopadov, temveč prometne nesreče. Oblasti so v Kairo in ostala večja mesta pripeljale dodatne varnostne sile, s katerimi želijo obvladati nove proteste.

Clintonova poziva Kairo k nujnim reformam
ZDA, ki že 40 let vidijo v Egiptu ključnega zaveznika v arabskem svetu, so pozvale k umiritvi razmer, pri tem pa pozvale uradni Kairo k nujnim reformam, s katerimi bi zadovoljili zahteve protestnikov. Hillary Clinton je kmalu po izbruhu protestov arabske voditelje opozorila, da jih čakajo podobni nemiri, če se ne bodo spoprijeli z vprašanjem zatiranja in korupcije ter z drugimi socialnimi težavami. Clintonova je v sredo po srečanju z jordanskim zunanjim ministrom Naserjem Judehom izrazila upanje, da bo egiptovska vlada izkoristila to priložnost ter sprejela politične, gospodarske in družbene reforme, ki bodo ustrezale zakonitim interesom Egipčanov.

Oče Mubarak želi predati oblast sinu Gamalu
Za september so napovedane predsedniške volitve, na katerih naj bi 82-letni Hosni Mubarak prepustil oblast svojemu 47-letnemu sinu Gamalu Mubaraku. Egipt je najštevilčnejša in tudi najvplivnejša arabska država, katere prebivalstvo letno naraste za kar dva odstotka. Dve tretjini od 80-milijonskega prebivalstva je mlajših od 30 let. Med nezaposlenimi je te starostne skupine kar 90 odstotkov. Kljub rodovitni zemlji v delti in ob bregovih Nila okoli 40 odstotkov prebivalstva živi z manj kot dvema dolarjema na dan.