Ko je leta 1989 padel berlinski zid, je po svetu stalo 16 mejnih zidov in žičnih ograj. Danes, z razmahom globalizacije, ko bi morale meje padati druga za drugo, stoji ali je v gradnji kar 65 takih struktur.
To je podatek kanadske strokovnjakinje z univerze Quebec Elisabeth Vallet, ki je ugotovila, da se nekaj let po padcu berlinskega zidu ni veliko držav odločalo za postavljanje tovrstnih preprek. Razmere so se spremenile po terorističnih napadih v ZDA leta 2001, ko je države in ozemlja ločevalo že 45 zidov in bodečih žic. Drugo veliko obdobje ograjevanja in omejevanja pa se je razmahnilo lansko poletje, ko so na Evropo začeli pritiskati tisoči in tisoči prebežnikov z Bližnjega vzhoda, iz Azije in Afrike, ki si želijo v Evropi ustvariti boljše življenje. V pomanjkanju resnih in pretehtanih strategij in ukrepov so se nekatere države, tudi evropske, zatekle k najlažji in najhitrejši rešitvi - postavljanju žičnih ograj, ki razburjajo še danes.
Po podatkih Valletove tako danes zidove in prepreke na svojih mejah postavlja že kar 65 držav oziroma tretjina vseh na svetu, kar je več kot štirikrat več kot leta 1989. Tisti zidovi, ki so opisani spodaj, so le najobsežnejši in najopaznejši, a še zdaleč niso edini.
Malezija in Tajska sta ločeni z zidom, prav tako Iran in Irak. Med Bocvano in Zimbabvejem je postavljena električna ograja, Kenija, Savdska Arabija in Turčija gradijo ograje, s katerimi bi džihadistom iz Somalije, Iraka in Sirije preprečile vstop na svoje ozemlje. Grčija na meji s Turčijo načrtuje gradnjo desetkilometrskega zidu. In še in še.
"Edina stvar, ki je skupna vsem tem zidovom in ograjam, je ta, da je njihov glavni namen ustvarjanje občutka varnosti, ne prave varnosti," je nedavno dejal Marcello Di Cintio, avtor knjige Zidovi: Potovanja ob barikadah. Kljub temu se države še naprej zatekajo k tej agresivni vrsti politike. Izjava nemške kanclerke Angele Merkel ob 25. obletnici padca berlinskega zidu, ko je dejala: "Stvari lahko spreminjamo na bolje - to je sporočilo padca berlinskega zidu", se tako danes, ko se vse glasneje govori tudi o padcu enega izmed temeljev Evropske unije - schengenskega režima, zdi bolj sanje kot resnična možnost.
Nekatere najnevarnejše, najdaljše, največje mejne prepreke med državami in deli držav si oglejte v spodnji galeriji. Fotografijo povečate s klikom na kvadratek desno spodaj.
Demitalizirano območje med Severno in Južno Korejo (DMZ) je 258 kilometrov dolg in štiri kilometre širok kos ozemlja, ki poteka po 38. vzporedniku in deli omenjeni državi. Gre za najbolj zastraženo mejo na svetu, ki se ji posamezniki sploh ne morejo približati, saj je za prečkanje meje potrebno posebno dovoljenje. DMZ je nastal s sporazumom med Severno in Južno Korejo ter Združenimi narodi leta 1953, od takrat pa občasno prihaja do incidentov in streljanj, ki so na obeh straneh zahtevali več žrtev med vojaki in civilisti. Ker je območje tako nedostopno, je nehote postalo naravni rezervat, v katerem je dom našlo več ogroženih živalskih vrst. Obe Koreji se o natančnem poteku meje sicer še vedno nista dogovorili, saj sta se leta 1953 sicer dogovorili za premirje, a mirovne pogodbe vse do danes nista podpisali. Foto: ReutersCeuta je 18,5 kvadratnega kilometra veliko mestno območje, ki pripada Španiji, a leži v španski enklavi na afriškem ozemlju. Z vseh strani Ceuto obdaja Maroko, od Iberskega polotoka pa jo loči Gibraltarska ožina. Maroko suverenosti Ceute ne priznava in jo zahteva zase, poleg nje pa tudi drugo špansko mesto na afriških tleh - Melillo, zato je Španija okoli obeh omenjenih mest postavila šest metrov visoko žično ograjo. S tem želi tudi preprečiti nezakonite migracije in tihotapljenje. Na več mestih so postavljeni stražni stolpi, senzorji za hrup in gibanje ter videokamere, obalo pa nadzorujejo mnoge vojaške ladje. Foto: ReutersBelfast, prestolnica in največje mesto na Severnem Irskem, ostaja razdeljen z več zidovi, ki ločujejo katoliške in protestantske skupnosti v mestu in se uradno imenujejo "mirovne linije". Postavila jih je britanska vojska po avgustu leta 1969 in še danes ločujejo 14 okrožij v samem središču mesta. Leta 2008 so sprožili pobudo za odstranitev teh fizičnih preprek, za kar so namenili 16 milijonov funtov, ki jih bodo porabili za preureditev ulic in javnih območij na omenjenih predelih. Podobni zidovi ostajajo tudi v mestu Derry. Foto: ReutersRivalstvo med Indijo in Pakistanom, ki sta obe državi z jedrskim orožjem, izvira iz leta 1947, ko sta iz takratne Britanske Indije nastali dve državi. Indija in Pakistan sta se od takrat zapletla v tri vojne, tudi zaradi sporne pokrajine Kašmir. Leta 2003 je tako Indija, potem ko je bil dosežen mirovni dogovor, začela graditi žično ograjo na meji s Pakistanom, ki še danes velja za eno najnevarnejših meja na svetu. Meja poteka po različnem terenu, od mestnih območij in puščav do morja. Celotna meja je dolga kar 2.900 kilometrov, ob njej pa je v zadnjih desetletjih prišlo do veliko konfliktov. Zaradi 150.000 luči, ki jih je Indija namestila na 50.000 drogovih ob celotnem območju, je mejo mogoče videti celo iz vesolja. Foto: Reuters
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje