To je podatek kanadske strokovnjakinje z univerze Quebec Elisabeth Vallet, ki je ugotovila, da se nekaj let po padcu berlinskega zidu ni veliko držav odločalo za postavljanje tovrstnih preprek. Razmere so se spremenile po terorističnih napadih v ZDA leta 2001, ko je države in ozemlja ločevalo že 45 zidov in bodečih žic. Drugo veliko obdobje ograjevanja in omejevanja pa se je razmahnilo lansko poletje, ko so na Evropo začeli pritiskati tisoči in tisoči prebežnikov z Bližnjega vzhoda, iz Azije in Afrike, ki si želijo v Evropi ustvariti boljše življenje. V pomanjkanju resnih in pretehtanih strategij in ukrepov so se nekatere države, tudi evropske, zatekle k najlažji in najhitrejši rešitvi - postavljanju žičnih ograj, ki razburjajo še danes.

Po podatkih Valletove tako danes zidove in prepreke na svojih mejah postavlja že kar 65 držav oziroma tretjina vseh na svetu, kar je več kot štirikrat več kot leta 1989. Tisti zidovi, ki so opisani spodaj, so le najobsežnejši in najopaznejši, a še zdaleč niso edini.

Malezija in Tajska sta ločeni z zidom, prav tako Iran in Irak. Med Bocvano in Zimbabvejem je postavljena električna ograja, Kenija, Savdska Arabija in Turčija gradijo ograje, s katerimi bi džihadistom iz Somalije, Iraka in Sirije preprečile vstop na svoje ozemlje. Grčija na meji s Turčijo načrtuje gradnjo desetkilometrskega zidu. In še in še.

"Edina stvar, ki je skupna vsem tem zidovom in ograjam, je ta, da je njihov glavni namen ustvarjanje občutka varnosti, ne prave varnosti," je nedavno dejal Marcello Di Cintio, avtor knjige Zidovi: Potovanja ob barikadah. Kljub temu se države še naprej zatekajo k tej agresivni vrsti politike. Izjava nemške kanclerke Angele Merkel ob 25. obletnici padca berlinskega zidu, ko je dejala: "Stvari lahko spreminjamo na bolje - to je sporočilo padca berlinskega zidu", se tako danes, ko se vse glasneje govori tudi o padcu enega izmed temeljev Evropske unije - schengenskega režima, zdi bolj sanje kot resnična možnost.

Nekatere najnevarnejše, najdaljše, največje mejne prepreke med državami in deli držav si oglejte v spodnji galeriji. Fotografijo povečate s klikom na kvadratek desno spodaj.