"To je zgodovinska katastrofa. V zgodovini ZN-a se še nismo srečali s čim podobnim," je dejala predstavnica urada ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev Elisabeth Byrs, ki je pojasnila, da so razmere tako hude, ker na na prizadetih območjih tako rekoč ne deluje nobena infrastruktura. Ko je namreč Indonezijo leta 2004 prizadel rušilni cunami, so naprej delovale vsaj strukture lokalnih oblasti.
Izpod ruševin so nekaj zatem potegnili trupli prvega moža misije ZN-a na Haitiju, Tunizijca Hedija Annabija ter njegovega pomočnika, Brazilca Luiza Carlosa da Coste.

Na Haitiju se sicer trudijo čim hitreje pokopavati umrle in po poročanju svetovnih medijev so prebivalci tako obupani, da trupla odvažajo kar s tovornjaki v skupinske grobove na obrobju glavnega mesta Port-au-Prince, ali pa svoje bližnje pokopavajo v že obstoječe grobove na pokopališčih, kjer je to sploh mogoče.

Haitijski minister za civilno zaščito je v petek sporočil, da je v rušilnem potresu sedme stopnje po Richterjevi lestvici, ki je v torek prizadel to že sicer revno državo, umrlo okoli 100 tisoč ljudi, slišati pa je še hujše ocene - številka bi se lahko povzpela celo na 200.000. Do zdaj so jih pokopali že okoli 50.000.

Pomoč še vedno ni dovolj hitra
V petek je minilo odločilnih 72 ur - v tem času bi morda še lahko rešili številne, ki so še vedno ujeti pod ruševinami, zdaj pa je upanja zanje vse manj. Tudi tisti, ki jih uspejo potegniti izpod ruševin, ne preživijo. Na Haiti pomoč namreč še vedno ne prihaja dovolj hitro, primanjkuje hrane, vode, zdravil in zdravniške opreme.

Čeprav so številne države in mednarodne organizacije ponudile svojo pomoč, osnovne potrebščine zaradi porušene infrastrukture ne morejo do ljudi, ki potrebujejo pomoč. Po prvih ocenah je namreč v glavnem mestu, ki ga je potres najhuje prizadel, porušenih najmanj 50 odstotkov stavb.

ZDA prevzemajo nadzor nad letališčem
Ameriški predsednik Barack Obama se je s haitijskimi oblastmi dogovoril, da Združene države začasno prevzamejo nadzor nad letališčem v bližini prestolnice, da bi tako vsaj malo omilili zmedo, ki vlada v zraku, ko poskušajo na majhnem letališču pristajati številna letala s človekoljubno pomočjo.

Reševalci opozarjajo, da v državi vlada brezvladje, usklajenost reševalnih ekip je zelo slaba, varnostne razmere pa povsem nemogoče. Zaradi pomembnosti vsake kapljice vode in drobtine hrane se obupani prebivalci spopadajo med seboj, slišati je tudi streljanje. V torkovem potresu se je porušil tudi glavni zapor v Port-au-Princeu, iz katerega so ušli kriminalci.

Obljube o pomoči se kar vrstijo
ZDA so na prizadeta območja napotile 3.500 vojakov in 2.500 marincev, Obama in njegov francoski kolega Nicolas Sarkozy pa sta napovedala pripravo konference za obnovo Haitija. Obama je obljubil tudi 100 milijonov dolarjev denarne pomoči, enako vsoto pa je napovedal tudi Mednarodni denarni sklad. Ameriške sile se bodo pridružile več kot 3.000 policistom in pripadnikom mednarodnih mirovnih sil, predvsem pri varovanju letališča, pristanišča in glavnih upravnih zgradb.

Združeni narodi so sporočili, da bodo skušali za pomoč preživelim zbrati pol milijarde dolarjev, razmišljajo pa tudi, da bi nacionalni stadion v prestolnici spremenili v bolnišnico.