Na letališču je Benedikta XVI. z vojaškimi častmi pozdravil libanonski predsednik Michael Sleiman, po vsej državi pa so svetega očeta pozdravili cerkveni zvonovi. Med tridnevnim obiskom se bo papež zavzel za enotnost med krščanskimi cerkvami ter mir med kristjani in muslimani.

Kristjani so povsod na Bližnjem vzhodu manjšina in še največji delež jih je prav Libanonu, okoli 40 odstotkov, med katerimi jih je največ maronitskih kristjanov, ki priznavajo oblast papeža, a so ohranili svojo staro tradicijo in liturgijo v sirščini.

Papež bo posebno pozornost namenil krščanski manjšini, ki je na Bližnjem vzhodu še pred sto leti predstavljala 20 odstotkov prebivalstva, danes pa je padla na pet odstotkov. Zaradi vojn, preganjanja in revščine so številni zapustili svoje domove.

Arabska pomlad je muslimanom prinesla demokratične spremembe, kristjanom pa negotovost. V Siriji tako obstaja strah, da bodo postali Sirci stranske žrtve medsektaškega nasilja med suniti in šiiti kot v Iraku, prav tako v Libanonu, kamor je že pljusknil val nasilja med privrženci režima v Damasku in podporniki sirskih upornikov.

Na poti v Libanon se je papež zavzel za ustavitev prodaje orožja Siriji. "Brez ustavitve prodaje orožja se vojna v Siriji ne bo končala. Treba bo uvoziti ustvarjalnost in ideje o miru."

Po njegovih besedah je fundamentalizem vedno "poneverba religije", saj nas Bog poziva, da na svetu ustvarimo mir. Papež je že večkrat govoril o Siriji in se zavzel za politično rešitev ter konec nasilja.

Ob prihodu je pozdravil mirno sobivanje prebivalcev Libanona in se zavzel, da bi se nadaljevalo "ob dobri volji in predanosti Libanoncev". "Ravnotežje sil v Libanonu bi potem lahko služilo kot model za celotno regijo in svet," je prepričan.

Nasrala: Zgodovinski obisk
Obisk papeža v Libanonu so podprle prav vse verske skupnosti. Vodja šiitskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala je dejal, da gre za izjemen in zgodovinski dogodek.

Za zdaj še ni jasno, ali se bo papež na pogovorih s političnimi in verskimi voditelji srečal tudi s predstavniki Hezbolaha, ki ga ZDA in Izrael uvrščajo med teroristične organizacije.

Papež bo maševal in pridigal o miru v Bejrutu, le 50 kilometrov od prizorišča prelivanja krvi v Siriji. Vatikan je sporočil, da obisk ni bil nikoli pod vprašajem in 85-letni Benedikt XVI. se je v Libanon odpravil nekaj tednov, potem ko je nekaj arabskih držav svojim državljanom zaradi varnosti odsvetovalo obisk države.

Čeprav so Libanonci navdušeni nad obiskom visokega gosta, pa so v Tripoliju na severu države izbruhnili protesti proti njegovemu prihodu, ki so sovpadali s protesti zaradi spornega ameriškega filma o preroku Mohamedu, ki je razbesnel množice v islamskem svetu.

Prvi dan obiska zvečer je papež v baziliki svetega Pavla v romarskem mestu Harisa uradno podpisal dokument o položaju katoličanov na Bližnjem vzhodu, ki je rezultat bližnjevzhodne sinode iz leta 2010.

Ob podpisu je katoličane na Bližnjem vzhodu pozval, naj se ne bojijo in ohranijo svojo vero, medtem ko je predstavnike vseh verstev opozoril na nevarnost fundamentalizma.

Osrednji dogodek papeževega obiska bo nedeljska sveta maša na prostem v Bejrutu, na kateri pričakujejo 350.000 ljudi.