Na novinarski konferenci po dvostranskih pogovorih je Pahor dejal, da s Porošenkom, ki je prvi ukrajinski predsednik na uradnem obisku po 17 letih, enako razmišljata ne le o dvostranskih odnosih, temveč tudi o številnih mednarodnih vprašanjih.

Kot je opomnil slovenski predsednik, se je udeležil tudi inavguracije Porošenka pred dvema letoma, kar je bilo po njegovem mnenju "sporočilo, ki ga je želela dati Slovenija Ukrajini v zahtevnem tranzicijskem procesu". Predsednika po Pahorjevih besedah delita zavezanost k mirnemu reševanju sporov. "Slovenija si želi, da bi Ukrajini uspelo mirno razrešiti dolgo trajajočo krizo," je dejal Pahor in poudaril, da Slovenija ostro obsoja rusko aneksijo Krima, ki je po njegovih besedah groba kršitev mednarodnega prava.

Porošenko se je Pahorju zahvalil za jasno izraženo stališče Slovenije glede Krima in vztrajanja pri sankcijah zoper Rusijo. "Zahvalil sem se tudi za slovensko pomoč ukrajinskim vojakom in državljanom, ki so bili poškodovani v spopadih. 240 otrok imamo, ki so postali sirote, ki ste jih gostili v svojih zdraviliščih," je bil poln hvale ukrajinski predsednik in izrazil upanje v obnovo letalske povezave med Kijevom in Ljubljano, ki bi po njegovem mnenju še okrepila odnose med državama.

Porošenko: Izpolnili smo vse zahteve EU-ja glede vizumov
V svojem nagovoru je posebej poudaril pričakovano odpravo vizumskih omejitev za ukrajinske državljane. "Izpolnili smo vseh 144 točk za odpravo vizumov za vstop Ukrajincev v Evropsko unijo. Pričakujem, da bo EU v kratkem odpravil vse vizumske omejitve," je bil jasen in napovedal, da pričakuje nadaljnje korake že na novembrskem vrhu EU-ja.

Oba predsednika sta poudarila tudi pomen krepitve dvostranskega sodelovanja, tako na političnem, gospodarskem kot kulturnem področju. V okviru uradnega obiska sta državi sklenili več dvostranskih sporazumov, med njimi memorandum o soglasju o sodelovanju na področju varstva potrošnikov in nadzora trga ter memorandum o soglasju na področjih energetske učinkovitosti, obnovljive energije in alternativnih goriv.

Po izbruhu krize v Ukrajini pred dvema letoma so se gospodarski odnosi med državama poslabšali, medsebojna gospodarska menjava se je med letoma 2014 in 2015 znižala za več kot 30 odstotkov, najbolj se je znižal slovenski izvoz. Kot je danes dejal Pahor, pa se je v letošnjem prvem polletju menjava povečala, kar je dober obet za naprej.

Predsednika sta odgovarjala tudi na vprašanje o ameriških volitvah. "Mi se ničesar ne bojimo," je dejal ukrajinski predsednik. "Smo izredno zadovoljni s podporo obeh kandidatov, oba podpirata ozemeljsko celovitost Ukrajine. Iskreno pa povem, da računam na intenzivnejše sodelovanje z ZDA in Natom." Po Pahorjevih besedah gre za suvereno odločitev ameriškega ljudstva. Želi si, da bi državi še naprej imeli prijateljske odnose.

Porošenko o odstopu Sakašvilija
Na vprašanje, kako komentira včerajšnji odstop guvernerja Odese, sicer nekdanjega gruzijskega predsednika, Mihaila Sakašvilija, je Porošenko diplomatsko odgovoril, da je poleg njega pred letom in pol na različne funkcije poleg Sakašvilija imenoval še druge funkcionarje. "Nekateri dobro sodelujejo v ukrajinski vladi, drugi pa so se odločili za začetek politične kariere," je dejal in Sakašviliju pri tem zaželel veliko sreče.

Kot je znano, je Slovenija podprla začasno uveljavitev delov leta 2014 podpisanega pridružitvenega sporazuma med EU-jem in Ukrajino, ki so začasno v veljavi od 1. novembra 2014, ter njegovega trgovinskega dela (DCFTA). Slovenija poleg tega v okviru Unije podpira odpravo vizumov za ukrajinske državljane.

Porošenko prihaja na obisk tri mesece po obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Velik padec slovenskega izvoza v Ukrajino
Po izbruhu krize v Ukrajini leta 2014 so se poslabšali predvsem gospodarski odnosi med Slovenijo in Ukrajino: blagovna menjava med državama se je med letoma 2014 in 2015 zmanjšala za 31 odstotkov, predvsem na račun upada slovenskega izvoza. Lani je blagovna menjava med državama obsegala 142,1 milijona evrov, pri čemer je bilo izvoza za 121 milijonov evrov, uvoza pa za 20 milijonov evrov, so še sporočili iz urada predsednika.

Porošenko, ki ga spremlja žena Marina, se je srečal tudi s premierjem Mirom Cerarjem, ki ga je gostil na kosilu, ter predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom, popoldne pa je po odprtju spomenika Grigoriju Skovorodi v Severnem parku Navje obiskal tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer se je srečal s slovenskimi gospodarstveniki. Pred slovesno večerjo se je srečal še z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.

Leta 2004 oranžna revolucija
42-milijonska Ukrajina je po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 razglasila neodvisnost, država pa se že leta spopada s političnimi pretresi. Leta 2004 je državo zajela t. i. oranžna revolucija: zaradi tesnega izida na predsedniških volitvah 31. oktobra 2004 je bil razpisan drugi krog, v katerem sta se pomerila prorusko usmerjeni premier Viktor Janukovič in prozahodni vodja opozicije ter nekdanji premier Viktor Juščenko. Po razglasitvi zmage Janukoviča je opozicija z Juščenkom na čelu oblasti obtožila volilne prevare in zastrupitve vodje opozicije. Na vrhuncu protestov se je na ulicah Kijeva zbralo okoli 200.000 ljudi. V ponovljenem drugem krogu 26. decembra 2004 je zmagal Juščenko, Ukrajina je pod njegovim vodstvom in z vlado premierke Julije Timošenko, voditeljice oranžne revolucije, začela korenite reforme, ki pa so kmalu izgubile sapo, ljudje so ostali nezadovoljni z visoko inflacijo in stopnjo korupcije.

Po političnem razhodu Juščenka in Timošenkove so se razmere znova zaostrile, na oblast se je leta 2006 znova povzpel Janukovič, že leto pozneje pa je premierka znova postala Timošenkova, ki se je potem na položaju obdržala do leta 2010. Na predsedniških volitvah leta 2010 je zmagal Janukovič, Timošenkova pa je bila potem zaradi korupcije in zlorabe premierskega položaja obsojena na sedem let zapora.

Po večmesečnih protestih odstavitev Janukoviča
Novembra 2013 so izbruhnili množični protivladni protesti, potem ko je Janukovič zavrnil podpis pridružitvenega sporazuma z EU-jem in se zavzel za tesnejše odnose z Rusijo. Po večmesečnih tudi nasilnih in krvavih protestih je februarja 2014 parlament Janukoviča odstavil, marca pa je potem Rusija zasedla polotok Krim in ga anektirala. Izbruhnili so spopadi med ukrajinskimi vojaškimi silami in proruskimi separatisti. Prebivalci polotoka so potem na marčevskem referendumu s 97-odstotno podporo glasovali za ponovno priključitev Krima Rusiji, EU pa nezakonite priključitve polotoka Rusiji ne priznava. Proti Rusiji je zato že leta 2014 uvedla sankcije, ki so v veljavi še zdaj, razmere na vzhodu Ukrajine pa so še vedno napete. Od leta 2014 naj bi po poročanju različnih novinarskih agencij v spopadih umrlo okoli 10.000 ljudi.

Porošenko, zaradi lastništva tovarn čokolade imenovan tudi "čokoladni" kralj, je prišel v predsedniško palačo maja 2014, potem ko je na predsedniških volitvah premagal Timošenkovo in še 16 drugih kandidatov.