Uradne slovesnosti so potekale v prestolnici Džuba, veselje, slavje in ples pa so se že od polnoči dalje, ko je državna televizija zaigrala državno himno in so nebo razsvetlili ognjemeti, širili po vsej državi. Ulice Džube in številnih drugih mest je preplavilo na tisoče ljudi, ki so ob zvokih bobnov plesali, mahali z zastavami Južnega Sudana in vzklikali ime predsednika Salve Kiira.

Predsednik parlamenta James Wani Igga je v prestolnici nove države Džuba Južni Sudan razglasil kot neodvisno in suvereno državo na temelju volje južnosudanskega ljudstva, ki je to voljo potrdilo tudi na referendumu, nato pa so ob pesmi, ploskanju in vsesplošnem navdušenju ljudi prvič uradno dvignili zastavo Južnega Sudana. Barve nove zastave so črna, bela, rdeča, zelena, modra in rumena.

Slavje bo potekalo dolgo v noč
V okviru slovesnosti je v Džubi potekala tudi vojaška parada, predsednik Južnega Sudana Salva Kiir pa je zaprisegel kot prvi predsednik nove države in podpisal prehodno ustavo. Drugod po državi so organizirali slovesne maše in veselice, slavje pa se je zavleklo v noč.

"Zelo sem srečen. Ali si želite biti drugorazredni državljan? Ne, hočem biti prvorazredni državljan v svoji državi," je za agencijo Reuters povedal 47-letni Joma Cirilow, ki se je udeležil slovesnosti v prestolnici nove države. "Danes dvigamo zastave Južnega Sudana, ki se je pridružil državam sveta. To je dan zmage in slavja," je povedal 34-letni Simon Agany. "Končno svobodni. Odcepitev od severa je popolna svoboda," je še dodal.

Slovesnosti v Džubi se je udeležilo približno 30 afriških voditeljev in visokih političnih predstavnikov z vsega sveta, slovesnosti pa se je kot glavni častni gost udeležil sudanski predsednik Omar al Bašir. V Džubo sta prispela tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun in nekdanji ameriški državni sekretar Colin Powell.

Kljub slavju pred novo državo še težka pot
Po mnenju poznavalcev je razglasitev neodvisnosti Južnega Sudana največji dogodek v Afriki po koncu apartheida v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. A jutri bo nov dan. Z odcepitvijo Južnega Sudana je ta največja afriška država razpadla na dva dela, formalno se bo končala več desetletij trajajoča državljanska vojna med severom in jugom Sudana, a državi še vedno ostajata v napetih odnosih.

Pot do samostojnosti Sudana je bila dolga. Med letoma 1955 in 2005 sta v Sudanu potekali dve vojni med uporniki z juga in vlado v Kartumu. V boju za večjo avtonomijo je jug države ostal v ruševinah, umrlo je več milijonov ljudi, med arabskim severom in krščanskim jugom, ki si nista uspela priboriti prevlade, pa je vzklilo nezaupanje.

Mirovni sporazum sta pred šestimi leti podpisala pokojni vodja upornikov John Garang in sudanski podpredsednik Ali Osman Taha, ta pa je obrnil nov list v zgodovini države, saj so prebivalci južnega dela Sudana dobili pravico odločati o lastni usodi, kar je tlakovalo pot do januarskega referenduma o neodvisnosti juga. Južni Sudanci so na referendumu z 99-odstotno večino podprli odcepitev od severa, Kartum pa je obljubil, da bo njihovo voljo spoštoval.

Revščina, oboroženi spopadi in boj za naravna bogastva
Novo državo Južni Sudan pa na njeni poti čakajo številni izzivi. Država ima približno devet milijonov prebivalcev, med njimi pa jih velika večina živi globoko pod pragom revščine in je brez izobrazbe, znotraj meja Južnega Sudana pa še vedno potekajo spopadi na z nafto bogatem spornem mejnem območju Abjej, v Darfurju še divja državljanska vojna, islamisti pa neutrudno iztrebljajo Nube v gorah v Južnem Kordofanu, z nafto bogati pokrajini blizu nove meje med Sudanoma, ki je ostala v rokah severa.

Samo letos je v spopadih umrlo že več kot 2.300 ljudi, vse glasnejša pa so tudi nesoglasja s Kartumom glede razdelitve naravnih bogastev. Kot je za Radio Slovenija poročal Matej Šurc, so v Južnem Sudanu ostale tri četrtine sudanskih naftnih zalog, vse zmogljivosti in naftovodi pa so ostali na severu. Državi se bosta morali tako dogovoriti o delitvi teh naravnih bogastev, pa tudi o delitvi premoženja in ogromnih dolgov.

Varnostni svet Združenih narodov je v petek sprejel resolucijo o vzpostavitvi misije v Južnem Sudanu, v kateri bo sodelovalo 7.000 pripadnikov modrih čelad in 900 civilnih uslužbencev. Njihova naloga bo zagotoviti podporo južnosudanskim oblastem pri utrjevanju miru in preprečevanju nasilja, ki je po mnenju slovenskega humanitarca Toma Križnarja praktično neizogibno.

Türk pozdravlja neodvisnost Južnega Sudana
Kot prva je Južni Sudan, ki je postal 54. afriška država, priznala prav nekdanja skupna država Sudan, državo pa je že priznal tudi Egipt in dejal, da ni nobenih ovir, da bi se država pridružila Arabski ligi. Priznanje Južnega Sudana je napovedal tudi ameriški predsednik Barack Obama, med državami, ki so že napovedale priznanje nove države in 193. članice Združenih narodov, pa je tudi Slovenija.

Slovenski predsednik Danilo Türk je pozdravil razglasitev neodvisnosti Južnega Sudana in dejal, da morajo mednarodna skupnost, države, ki imajo močne politične in gospodarske interese v tem delu Afrike, ter mednarodne ustanove, vključno z Združenimi narodi in Evropsko unijo, okrepiti prizadevanja za prijateljske in spoštljive odnose z novo afriško državo.

"Ljudstvo Južnega Sudana je veliko pretrpelo v dolgem obdobju zatiranja in državljanske vojne, z ustanovitvijo lastne neodvisne države pa je zagotovljen temeljni politični pogoj za mirno reševanje vseh preostalih vprašanj, za gospodarski in družbeni razvoj Južnega Sudana in za utrjevanje miru in stabilnosti v Afriki," so v sporočilu za javnost zapisali v uradu predsednika države.