V osemmilijonskem mestu Šenjang, prestolnici province Ljaoning, so v nedeljo namerili najvišje vrednosti od začetka merjenj onesnaženosti zraka na Kitajskem leta 2013. V mestu so namreč ravni zdravju zelo nevarnih majcenih trdnih delcev PM2,5 narasle na 1.200 mikrogramov na kubični meter, medtem ko po priporočilih WHO-ja povprečje 24 ur ne bi smelo preseči 25 mikrogramov. Le malo bolje je bilo v mestu Čangčunu, prestolnici province Jilin, kjer je raven delcev PM2,5 dosegla 860 mikrogramov na kubični meter. V torek je bila onesnaženost v Šenjangu še vedno 13-krat, v Pekingu pa 8-krat nad to mejo.

Najbolje ostati v notranjih prostorih
V obeh mestih so oblasti razglasile alarm, prebivalce pozvale, naj ostajajo v zaprtih prostorih, tovarnam pa naročile, naj zmanjšajo proizvodnjo. Prebivalci tožijo, da jih, če gredo ven, pečejo oči in pljuča ter boli grlo, zato si mnogi kupujejo maske. Bolnišnice so prenapolnjene, ulice izpraznjene, vidljivost pa je le sto metrov.

Onesnaženost zraka na Kitajskem vodi v na stotisoče prezgodnjih smrti, med drugim zaradi srčnih napadov, kapi, rakavih obolenj in različnih bolezni pljuč. Onesnaženje je naraščalo skupaj s kitajsko gospodarsko rastjo, jeza zaradi njega med prebivalci pa vse bolj narašča.

Začetek kurilne sezone
Kot poroča Uroš Lipušček, sodelavec RTV Slovenija iz Pekinga, se je onesnaženost drastično povečala, ker so začeli zaradi mrzlega vremena kuriti na premog, ki je glavni energent. Iz njega na Kitajskem še vedno proizvedejo več 60 odstotkov vse električne energije, čeprav proizvodnja energije iz obnovljivih virov hitro narašča.

Strokovnjaki si za zdaj še niso popolnoma na jasnem, kako je mogoče, da imajo v trenutku, ko gospodarska rast upada, rekordno onesnaženost. Eden izmed odgovorov na to vprašanje je ugotovitev, da na Kitajskem pokurijo kar 17 odstotkov več premoga, kot so kazale dosedanje uradne statistike, in da veliko premogovnikov, ki bi morali biti zaprti, še naprej obratuje.