Tuji mediji poročajo, da je na stotine protestnikov v nekaterih delih prestolnice postavilo barikade iz gorečih avtomobilskih gum in v vozila misije Združenih narodov (Minustah) metalo kamenje. Na ulicah Port-au-Princea, ki ga je popolnoma uničil januarski potres, je bilo mogoče slišati streljanje, protestniki pa so vzklikali gesla: "Kolero nam je prinesel Minustah," in, "Minustah, pojdi domov!"

Spopadi med prebivalci Haitija in pripadniki mirovnih sil so se začeli v ponedeljek v mestu Cap Haitien, izbruhnili pa so, ker so nekateri Haitijci prepričani, da so kolero na otok prinesli nepalski pripadniki mirovnih sil. Združeni narodi tovrstne očitke zavračajo in trdijo, da ni nikakršnih dokazov, da bi kolero na Haiti resnično prinesli vojaki iz Nepala.

Haiti se pripravlja na predsedniške volitve, ki bodo 28. novembra, vse več pa je očitkov, da imajo spopadi jasno politično ozadje.

Kolera se širi po državi in zunaj meja
Ameriški zdravstveni strokovnjaki so prepričani, da je Haiti zelo ranljiv in da lahko pride do novih izbruhov smrtonosnih bolezni. Primere kolere so trenutno zaznali v desetih pokrajinah, umrlo je že več kot 1.100 ljudi, skoraj 18.000 pa so jih hospitalizirali. V prestolnici je umrlo 38 ljudi, skoraj vsi pa so živeli v največjem haitijskem slumu Cite Soleil.

Kolera se je s Haitija že razširila tudi v Dominikansko republiko, kjer so zaznali en primer pri 32-letnem priseljencu s Haitija, ter na Florido, kjer so kolero odkrili pri ženski, ki je pred kratkim na Haitiju obiskala sorodnike. Zdravstvene oblasti v ZDA so sporočile, da morebitne primere kolere preiskujejo tudi pri nekaterih drugih pacientih.

Širjenje kolere zaradi neustreznih razmer
Center za nadzor bolezni (CDC) s sedežem v Atlanti je zapisal, da je zelo težko napovedati potek izbruha bolezni na Haitiju, saj je to prvi izbruh kolere po več kot sto letih. "Prebivalci Haitija niso odporni proti koleri, sanitarne razmere na otoku pa so odlične za nadaljnje širjenje bolezni," so zapisali v poročilu. 1,3 milijona prebivalcev Haitija še vedno živi v šotorskih taboriščih, ki so jih vzpostavili po potresu, tam pa je "nemogoče zagotoviti pitno vodo, zadovoljive sanitarije in primerno higieno, zato so zdravstvene razmere izjemno slabe in tako ugodne za širjenje bolezni".

Že pred potresom je imelo dostop do zadovoljive sanitarne ureditve le 17 odstotkov Haitijcev, po potresu pa so se razmere še poslabšale. Poleg onesnažene vode bi lahko nove izbruhe kolere v naslednjih tednih in mesecih povzročila tudi zastrupljena hrana, še opozarjajo pri CDC-ju. Tako CDC kot druge človekoljubne organizacije, ki delujejo na Haitiju, se trudijo zazjeziti širjenje bolezni in prebivalcem delijo praške za rehidracijo.