Franjo je vukovarski branitelj, ki je bil med vojno tudi ranjen in zato je invalidsko upokojen, hodi samo z berglami, toda vseeno se je v nedeljo zgodaj zjutraj v Vukovarju skupaj z nekdanjimi soborci vkrcal na t.i. vlak miru in se pripeljal v Zagreb.

Tam je bil namreč opoldne na Trgu bana Jelačičća organiziran protest proti napisom v cirilici, ki jih napoveduje hrvaška vlada. Po zadnjem popisu prebivalstva v nekaj več kot 20 hrvaških občinah živi več kot tretjina Srbov, kar je ustavna meja za obvezno uvedbo dvojezičnih napisov. Srbska skupnost v Vukovarju je v začetku leta uvedbo tudi zahtevala - sicer ne takoj, temveč po dogovoru s someščani hrvaške nacionalnosti, toda ti someščani niso pripravljeni na noben kompromis.

Poreč/Parenzo, Pula/Pola, Umag/Umago - dvojezični napisi v Istri mirno stojijo že dolga leta. Toda: "Tabel v cirilici ne bo! Sploh pa ne v Vukovarju. O tem se ne bomo niti pogajali", so odločni Vukovarci in Vukovarke.

Koliko protestnikov je bilo v resnici?
Več kot tisoč jih je v nedeljo tako z organiziranim "vlakom miru" prispelo v prestolnico, mnogi soomeščani so jim sledili tudi z avtobusi in z osebnimi avtomobili, na osrednjem zagrebškem trgu pa se jim je nato pridružilo še na tisoče podpornikov iz ostalih delov Hrvaške. Po podatkih policije naj bi se na trgu zbralo 20.000 ljudi, nekateri hrvaški mediji poročajo tudi o trikrat večji številki, resnica pa je najbrž nekje vmes.

Za primerjavo: ko sta se v domovino jeseni vrnila na haaškem sodišču oproščena hrvaška generala Gotovina in Markač, ju je na tem trgu pričakala 100.000-glava množica. Trg je bil takrat poln do zadnjega kotička. "Ali se vam mogoče zdi, da je danes tukaj kar petkrat manj ljudi kot takrat?" jezno vpraša Franjev prijatelj Jura in pokaže z roko na nepregledno množico okrog sebe. "Seveda policija sporoča manjše številke, saj jim tako najbrž naročajo njihovi šefi. Vedo namreč, da smo tukaj prav zaradi njih," doda.

Ostro nad Milanovića
Prav v hrvaškega premierja Zorana Milanovića je bilo namreč usmerjenih največ strupenih puščic, saj ravno njegova vlada vztraja pri izvajanju zakonov, ki bi cirilico pripeljali v Vukovar."Kaj je takrat gnalo gospoda Milanovića, da se ni aktivno vključil v obrambo hrvaške, tako kot se je večina njegovih vrstnikov? In kaj ga žene zdaj, da tako vztraja pri uvedbi cirilice?", so sporočali z odra, iz množice pa so se zaslišali glasni žvižgi.

Mir je skalilo le prižiganje bakel
Ameriška ambasada je pred protestom izdala opozorilo o izogibanju Trga bana Jelačića, zaradi nevarnosti incidentov in spopadov. Toda večdesettisočglava množica, ki so jo sestavljali predvsem nekdanji branitelji, je ves čas delovala popolnoma mirno, tudi med glasnim žvižganjem in skandiranjem niso dajali vtisa, da bi se dostojen protest lahko sprevrgel v množične izgrede. Spoštljivo so se vedli tudi do predstavnikov sedme sile, ki smo se smukali med množico ter jih prosili za izjave in skušali v svoj objektiv ujeti utrnike. "Izvolite, gospodična, naj vam pomagam," mi starejši gospod poda roko, ko skušam s fotoaparatom splezati na steber. "Kar sem gor stopite, se vam bom jaz umaknil, da boste lahko slikali," mi drugi odstopi svoje mesto.

Povsem drugačen odziv pa od skupine mladeničev z navijaškimi šali, zdaj pa sredi tesno stisnjene množice prižiga baklo: "Kaj slikaš, pi*** ti materina?! Ali hočeš, da ti razbijemo ta fotoaparat?!", izstisnejo skozi zobe. Z baklo so pospremili nastop kontroverznega hrvaškega pevca Marka Perkovića - Thompsona, ki sebe označuje kot domoljuba, njegovi kritiki pa ga imajo za nacionalista in ustaša. Prižiganje bakel ob vsaki Thompsonovi pesmi je bil tudi edini incident, ki se je zgodil na protestu - zaradi tega je policija dva udeleženca tudi pridržala.

Eden od govornikov je sicer tudi z odra pozval k mirnemu protestu in spoštovanjem policistov, "ki so naši prijatelji". Množica mu ni nasprotovala, njegove besede so z žvižgi pospremili le nekateri mlajši udeleženci protesta.

Posnetki Glavaševićevih oglašanj
Protestniki so se sicer na trgu začeli zbirati že dopoldne, iz zvočnikov so odmevale hrvaške domoljubne pesmi, ob 12.05 pa se je protest uradno začel s predvajanjem oglašanj legendarnega hrvaškega novinarja Siniše Glavaševića iz obleganega Vukovarja.

Glavašević je bil novinar Radia Vukovar, ki je se je s svojimi oglašanji iz obleganega mesta zapisal v zgodovino - ni samo poročal o stanju na bojišču, pač je tudi opogumljal prebivalce, naj še malo vzdržijo, ob tem pa na vsak način skušal prepričati uradni Zagreb, da Vukovar nujno potrebuje pomoč, sicer ga čaka tista najbolj tragična usoda. Pomoč pa ni nikoli prišla, niti strelivo niti orožje niti dodatni vojaki. Vukovar je po treh mesecih obleganja 18. novembra 1991 padel, Glavaševića pa so dva dni pozneje na Ovčari ubile srbske paravojaške enote.

Veliko število žrtev
Po padcu mesta so mnogi vukovarski barnitelji končali v srbskih koncentracijskih taboriščih, med njimi tudi pater Ante Perković, ki je prišel blagoslovit zbor. "Poglejte ga, Antišo. Skupaj sva bila zaprta v Mitrovici. Eden zraven drugega sva ležala vseh sedem mesecev ujetništva," s solznimi očmi reče Vukovarec, ko pater na odru spregovori o svojih spominih na mučno preteklost.

Tudi sicer je bil na govorniškem odru poudarek predvsem na vojnih časih in veliki žrtvi Vukovarja leta '91, iz česar se je rodila sodobna samostojna in neodvisna Hrvaška. Na območju Vukovarja je v treh mesecih umrlo skoraj 4.000 ljudi, več kot 15.000 je bilo ranjenih, več kot 20.000 pa jih je bilo pregnanih po padcu mesta, ki se je spremenilo v eno samo ruševino. Več tisoč braniteljev so odpeljali v taborišča, več sto Vukovark pa je bilo žrtev posilstva.

Kar je za Jude Auschwitz, je za Hrvate Vukovar
"Vsi poznajo bilanco Vukovarja iz leta 1991. Kako se nas potem sploh drznejo vprašati, zakaj tako goreče nasprotujemo cirilici v mestu?," se je spraševala ena od udeleženk protesta, ovita v hrvaško zastavo.

Tudi predsednik štaba vukovarske obrambe je bil odločen: "Želimo, da se Vukovar razglasi za območje posebnega pietetnega pomena in se tam zato nikoli ne uvede cirilica. Tudi v Auschwitzu nikoli ne igrajo nemške himne," je opozoril na poseben status, ki bi si ga Vukovar zaradi vsega, kar je preživel, zagotovo zaslužil.

"Res je, Judi so trpeli v Auschwitzu, mi pa v Vukovarju. Ampak z Judi vsi ravnajo v rokavicah zaradi tragedije, ki se jim je zgodila med 2. svetovno vojno. Pri nas pa so rokavice očitno pozabili v predalu," komentira eden od udeležencev v vojaški uniformi z našitkom ZNG - gre za Zbor narodne garde, v katerem so bili leta 1991 združeni vukovarski branitelji, reklo se jim je tudi gardisti, in je bil predhodnik uradne hrvaške vojske.

Ultimat vladi, sicer pa ...
Nedeljski zagrebški protest je bil drugi večji organiziran protest proti cirilici - prvi je bil v začetku februarja v Vukovarju, zbralo pa se je 20.000 ljudi. Organizatorji pa so dejali, da protestov več ne bodo organizirali, saj je zdaj na potezi vlada. Oblastnikom so sporočili, da jim dajejo tri mesece časa, da Vukovar z zakonom razglasijo za območje posebnega pomena, sicer niti 18. novembra, ko je v mestu tradicionalna spominska povorka, v Vukovarju ne bodo več dobrodošli.

"Če pa se bodo odločili, da bodo šli zares postavljat napise v cirilici, jim sporočamo, da jih bomo odstranili še isti dan. Poklicali bomo vse prijatelje od blizu in daleč. Table bodo odstranjene tudi s silo, če bo treba," se je glasil sklepni poziv s tribune, s katerim so nato po dobri uri in pol končali shod, tisoči udeležencev pa so se mirno razšli.

Še pomnite mariborske radarje?
Na poti srečamo hrvaškega novinarskega kolega, ki ob pogledu na novinarsko izkaznico vzklikne: "O, Slovenci! Če se sprašujete, kako bo videti Vukovar, če postavijo dvojezične table, se spomnite na vaš Maribor in tiste radarje, ki vam niso bili po godu. Goreli so, kajne?"