V vojaški paradi v Kijevu je sodelovalo 4.000 vojakov, ukrajinska vojska in nacionalna garda pa sta med drugim pokazali težko orožje, kot so tanki in topništvo.

Ukrajina je neodvisnost od takratne Sovjetske zveze razglasila 24. avgusta 1991, čeprav je država politično in gospodarsko ostala daleč za svojimi zmožnostmi.

Porošenko je svoj nagovor izkoristil za nekaj ostrih besed proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Spomnil je na Putinovo izjavo, da je bil razpad Sovjetske zveze leta 1991 največja geopolitična katastrofa 20. stoletja. "Mi smo bili tisti, ki smo ustvarili to, kar je Putin pozneje imenoval največja geopolitična katastrofa," je izpostavil Porošenko pred vihrajočimi ukrajinskimi modrimi in rumenimi zastavami. "Po dveh letih vojne lahko samozavestno rečem, da našemu nasprotniku ni uspelo doseči edinega cilja - ni mogel spraviti Ukrajine na kolena," je dodal.

"Opozorilo sovražniku"
Vojaško parado je Porošenko označil tudi za opozorilo "sovražniku", da so se Ukrajinci pripravljeni "še naprej boriti za svojo neodvisnost", čeprav si bodo prizadevali konflikt še naprej reševati z diplomatskimi sredstvi.

Nesoglasja med sosednjima državama so vzplamtela po ruski priključitvi Krimskega polotoka marca 2014, kar se je zgodilo le nekaj tednov po strmoglavljenju takratnega proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Notranjepolitična kriza je državo pretresala že tudi prej, in sicer leta 2004, ko je zaradi ponarejanja izida volitev prišlo do t. i. oranžne revolucije.

Sicer je bila Ukrajina v konfliktu z Rusijo še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Sporna je bila ruska črnomorska flota na polotoku Krim, kar pa sta državi kasneje uredili s posebnim dogovorom. Zaradi priključitve Krima so zahodne zaveznice Kijeva uvedle ostre gospodarske sankcije proti Rusiji, na vzhodu Ukrajine pa se je razvnel upor proruskih upornikov, v katerem je od aprila 2014 umrlo najmanj 9.500 ljudi. Rusija sicer zanika obtožbe Zahoda, da podpira upornike.

Neuresničeni dogovor iz Minska
Z namenom rešitve ukrajinske krize je četverica voditeljev - nemška kanclerka Angela Merkel, francoski, ruski in ukrajinski predsednik, Francois Hollande, Vladimir Putin in Petro Porošenko - februarja lani v Minsku sklenila mirovni dogovor, a ta nikoli ni prav zares zaživel in se v zadnjem času z novimi spopadi in smrtnimi žrtvami vse bolj krha.

Svoje sporočilo Ukrajini je ob današnjem prazniku med drugim poslal ameriški državni sekretar John Kerry, ki je poudaril, da si je država "kljub ruski agresiji na vzhodu Ukrajine in nezakoniti okupaciji Krima ... stalno prizadevala za izgradnjo močnejših in učinkovitejših političnih, gospodarskih in kulturnih institucij". "Ta prizadevanja so zahtevala vztrajnost in žrtvovanje, za kar vam čestitam."