Kot že mnogokrat v preteklosti tudi letos hadž poteka v znamenju napetosti na območju. Končal se bo v petek s kurban bajramom.

Hadž je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je telesno sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda.

Hadž v simboličnem smislu predstavlja tudi sodni dan, na katerega se bo moral vsak musliman v skladu z islamskim naukom pred Alahom zagovarjati za svoja dejanja.

Romanja v Meko se bo letos po napovedih udeležilo več kot dva milijona vernikov z vsega sveta, med njimi po navedbah tajnika Islamske verske skupnosti Nevzeta Porića tudi 21 iz Slovenije.

Veliko romarjev prihaja iz Azije, večinoma iz Indonezije, ki ima največjo kvoto za udeležbo na hadžu. V Meki pričakujejo tudi okoli 750.000 domačih romarjev.

Za zdaj ni znano, koliko romarjev bo prišlo iz Sirije, kjer divja državljanska vojna. Oblasti v Damasku so septembra sporočile, da so savdske oblasti sirskim državljanom prepovedale udeležbo na letošnjem hadžu in da stranema ni uspelo doseči dogovora.

Savdski notranji minister, princ Ahmed bin Abdul Aziz, pa je pred dnevi sporočil, da za sirske romarje ne velja nikakršna prepoved, razen za tiste, ki so prepozno oddali vlogo za vizum.

Savdske oblasti so tudi letos poskrbele za stroge varnostne ukrepe, da bi zagotovile tekoč potek tega največjega muslimanskega praznika in preprečile morebitne incidente ali stampede.

V preteklosti je do množičnih prerivanj s smrtnimi žrtvami prihajalo predvsem na mostu Džamarat v Mini, kjer se romarji zberejo okoli 30 metrov visokega stebra, največjega od treh, ki simbolično predstavljajo hudiča, in vanj mečejo kamenje. Med tem obredom je v preteklosti večkrat prišlo do prerivanja in smrtnih žrtev.