Pregled dogajanja po državah:

SRBIJA

Vodna ujma v Srbiji je zahtevala 27 življenj, po vsej državi so evakuirali več kot 30.000 ljudi, 13.000 iz Obrenovca, kjer se nadaljuje popolna evakuacija. Razmere še naprej ostajajo najbolj kritične ravno na širšem območju Obrenovca, ki je že šest dni popolnoma pod vodo. V Beogradu se na poplavljanje Donave in Save še pripravljajo.

Beograd pripravljen na petek
Čeprav se v osrednji Srbiji razmere počasi umirjajo, narasla Sava še vedno ogroža Šabac, Šid in Beograd. Poplavni val naj bi prestolnico dosegel v petek. Župan Beograda Siniša Mali zagotavlja, da so pripravljeni na presežek vode, ki ga bosta prinesli Sava in Donava.

Po besedah vodje oddelka za izredne razmere na srbskem notranjem ministrstvu Predraga Marića so razmere na vseh poplavljenih območjih stabilne. "Trenutno ni kritičnih točk, kjer bi bila nujna evakuacija," je pojasnil in dodal, da morajo na vseh kriznih območjih ostati v pripravljenosti in izvajati vse potrebne ukrepe, vključno z morebitnim popravljanjem nasipov.

V mestu ob sotočju Save in Kolubare, ki so ga poplave najhuje prizadele, se sicer nadaljuje preventivna popolna evakuacija, čeprav človeška življenja tam trenutno niso ogrožena.

Škode za milijardo evrov
Obrenovac je v torek zvečer obiskala evropska komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva. Ta je Srbiji zagotovila, da ima ob poplavah polno podporo EU-ja. Povedala je, da humanitarna pomoč že prihaja, za sprostitev denarja iz solidarnostnega sklada EU-ja in v okviru programa predpristopne pomoči pa bo potrebnega še nekaj časa. Srbija je kot kandidatka za članstvo za sredstva iz solidarnostnega sklada lahko zaprosila le, če bo ocenjena škoda presegla 175 milijonov evrov.

Vučić: "Največ bomo morali narediti sami"
Zaradi gromozanskega obsega škode, ki naj bi dosegla kar milijardo evrov, je Srbija napovedala, da bo zaprosila za pomoč iz solidarnostnega sklada EU-ja. Srbski premier Aleksandar Vučić se je ob tej priložnosti evropski komisarki zahvalil za vso pomoč Srbiji.

Ob tem je poudaril, da Srbija brez pomoči EU-ja ne bo mogla iz krize, ki so jo povzročile poplave. Po njegovih besedah bodo sicer morali za izhod iz težkih razmer največ narediti državljani sami.

BOSNA IN HERCEGOVINA
Kot v vojni
V BiH-u, kjer je vodna ujma zahtevala 27 smrtnih žrtev, je dan žalovanja potekal v torek. V Republiki srbski je umrlo 17 ljudi, v Federaciji BiH pa sedem. Razmere v državi so katastrofalne in mnogi jih primerjajo s časi, ko je na tem prostoru divjala vojna. Narasle vode so prizadele kar četrtino vseh prebivalcev, milijon ljudi pa je ostalo brez pitne vode.

V BiH-u ob poplavah veliko nevarnost predstavljajo mine iz časa vojne, ki jih je naplavila voda ali so prišle na površje zaradi zemeljskih plazov. Prebivalcem še vedno grozi tudi na stotine zemeljskih plazov. Eden od njih je odnesel hišo v Kuli v osrednjem delu države. V centru za odstranjevanje min v BiH-u so pojasnili, da je voda premaknila minsko polje v okrožju Brčko, pri čemer je eksplodirala mina. Incident ni zahteval žrtev. V centru opozarjajo prebivalce, naj v primeru, da opazijo mine, takoj obvestijo civilno zaščito in na območju postavijo opozorilo.

Rasmussen v BiH-u zagotovil pomoč Nata
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je v Sarajevu napovedal pomoč Nata BiH-u. Kot je spomnil, je več članic in partnerskih držav Nata že priskočilo na pomoč, tudi s helikopterji in ekipami za hitro odzivanje, pri Natu pa razmišljajo še o drugih oblikah pomoči.

Na vprašanje, ali lahko Nato BiH morda pomaga pri reševanju težav, ki jih je povzročilo premikanje minskih polj zaradi poplav, je Rasmussen dejal, da zavezništvo lahko ponudi pomoč strokovnjakov. Če bo prošnja za pomoč prišla, bodo nanjo odgovorili.

O približevanju BiH-a zavezništvu ni bilo rečeno nič novega. Izraženo je bilo predvsem upanje, da bo politikom BiH-a po jesenskih parlamentarnih volitvah le uspelo rešiti odprta vprašanja, kot je npr. vknjižba vojaških objektov na obrambno ministrstvo BiH-a, kar je predpogoj, da država postane članica Natovega programa partnerstvo za mir.

HRVAŠKA

Stanje katastrofe v Vukovarsko-sremski županiji
Na Hrvaškem, kjer so poplave zahtevale dve smrtni žrtvi, so zaradi naraščajočih voda evakuirali 15.000 ljudi, samo iz Slavonskega Broda več kot 1.500. V Vukovarsko-sremski županiji na vzhodu države je hrvaška vlada razglasila stanje katastrofe. Na ogroženem območju ob Savi utrjujejo nasipe, saj nevarnost poplav še ni minila.

Hrvaški minister za zdravje Rajko Ostojić je razglasil nevarnost epidemije nalezljivih bolezni na poplavljenih območjih. Opozorilo velja za Vukovarsko-sremsko in Brodsko-posavsko županijo ter mesta Pleternica in Lipik v Požeško-slavonski županiji kot tudi Kostajnico in Dvor na Uni v Sisaško-moslavški županiji, kjer so tudi bile najhujše poplave. Kot je dodal, njegova odločitev sledi vladni razglasitvi stanja katastrofe za Vukovarsko-sremsko županijo. Gre za prvo tovrstno odločitev hrvaškega ministra za zdravje v preteklih 20 letih, je še izpostavil v izjavi za medije.

Tisočletne poplave
Hrvaška uprava za zaščito in reševanje (Duzs) je sporočila, da je bil sistem obrambe pred poplavami zgrajen za nevarnost stoletnih voda, na območju Županje pa so se pojavile tisočletne. Kot so dodali, je 210 kilometrov dolg nasip na območju Slavonsko-brodske in Vukovarsko-sremske županije popustil na dveh mestih, pri Rajevem selu in Račinovcih nedaleč od Županje.

Čeprav se Sava sicer umirja in se je njena gladina v zadnjih 24 urah znižala za od 25 do 30 centimetrov, se nadaljuje utrjevanje razmočenih nasipov. Na najbolj ogroženih delih nasipa pri Slavonskem Brodu so potapljači ponoči postavljali neprepustne folije.

Po vseh Hrvaški se zbira humanitarna pomoč, ki jo pošiljajo v Slavonijo. Rdeči križ je sporočil, da so državljani prispevali več kot devet milijonov kun oziroma 1,2 milijona evrov.

Sanacija bo potekala več mesecev
Hrvaška vlada bo v četrtek na seji v Županji razpravljala o stanju na poplavljenih območjih in ukrepih za normalizacijo razmer. Na vladi so presodili, da bo sanacija območja potekala več mesecev, nekateri prebivalci pa, da se bodo lahko vrnili v svoje hiše šele po letu dni. Med drugim so ponudili brezposelnih s poplavljenih območjih slabih 4000 kun (526 evrov) bruto za sodelovanje pri javnih delih sanacije stanja. Za zdaj potrebujejo približno 1000 delavcev.