V drugem krogu predsedniških volitev 6. maja naj bi se pomerila zdajšnji francoski predsednik Nicolas Sarkozy in že omenjeni Francois Hollande. Na tretje mesto naj bi se uvrstila Marine Le Pen, sledil naj bi ji radikalni levičar Jean-Luc Melencoh, na peto mesto pa naj bi se povzpel sredinski kandidat Francois Bayrou.
Drugi kandidati so še Eva Joly, Philippe Poitou, Natalie Arthaud, Jacques Cheminade in Nicolas Dupont Aignan, ki pa jim javnomnenjske raziskave napovedujejo minimalno število glasov.
V ospredju kriza ... in obljube
Predvolilna kampanja je bila osredotočena predvsem na gospodarstvo in gospodarsko krizo. In čeprav se je Sarkozy hvalil, da je imela Francija dobro gospodarsko rast in da bo še okrepila konkurenčnost, investicije in znižala javno porabo, številke pravijo drugače.

Francija se namreč spopada z 10-odstotno brezposelnostjo, njen javni dolg presega 90 odstotkov bruto domačega proizvoda in še raste, francoska javna poraba pa predstavlja kar 54 odstotkov BDP-ja.
Si bo Hollande kupil zmago z (ne)uresničljivimi obljubami?
Hollande je v svojem programu poudarjal, da bo ob morebitni izvolitvi namenil večjo pozornost gospodarski rasti, in ne zategovanju pasu. Da bi prilil še malo olja na ogenj, je volivcem obljubil, da ne bo podprl fiskalnega pravila, če ta ne bo prispeval h gospodarski rasti. Prav tako je napovedal njegovo revizijo, da bi pakt vključeval tudi določila o spodbujanju rasti in evropski solidarnosti.
Hollande pozval ECB, da denar posoja državam, in ne bankam
Vodja socialistov je šel še korak dalje, ko je pozval Evropsko centralno banko (ECB), da naj sprejme radikalno odločitev in začne posojati denar neposredno evropskim državam v škripcih, in ne več bankam. Hkrati bi moral ECB ohraniti nižjo obrestno mero.
Sarkozy: Hollande v življenju ni dosegel nič posebnega
Ko si postavljen v kot in ti javnomnenjske ankete napovedujejo slab volilni izid, je edina obramba napad. Osebni napad. Sarkozy je tako Hollandu v radijskem intervjuju navrgel očitek, da je bil v svojem življenju le deset let vodja Socialistične stranke, ''kar pa ni neki dosežek. To si moramo priznati.''

V Franciji imajo polpredsedniški sistem, v katerem si predsednik republike izvršilno oblast deli z vlado. Predsednik imenuje premierja, pri čemer mora imeti ta večino v parlamentu. Parlamentarne volitve bodo sicer junija. Predsedniški mandat traja pet let, število mandatov je omejeno na dva. Do zdaj le enemu predsedniku pete francoske republike - Valeryju Giscardu d'Estaingu - ni uspela ponovna izvolitev.