Kandidat opozicijskih socialistov Francois Hollande in sedanji predsednik Nicolas Sarkozy sta se 22. aprila uvrstila v 2. krog, ki bo dal odgovor na vprašanje, ali bo Hollande končal 17-letno vladavino konservativcev.

Volišča bodo večinoma odprta do 18. ure, v nekaterih večjih mestih do 20. ure. Takrat se bo iztekel volilni molk in bodo objavili izide vzporednih volitev. Prve delne uradne izdie pričakujejo v noči na ponedeljek.

Hollande in Sarkozy že oddala svoj glas
Do 12. ure je glasovalo 30,66 odstotka volivcev, tudi oba kandidata. Hollande je glasoval v mestu Tulle v osrednji Franciji, kjer je bil nekoč župan. Socialist, ki ga je spremljala partnerka Valerie Trierweiler, je dejal, da bo danes "dolg dan ... in za nekatere (Francoze) lep dan, za nekatere pa ne". Nasmejan Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni-Sarkozy svoj glas oddal na volišču v šoli v bogatem 16. pariškem okrožju. Nekateri navzoči so pri tem vzklikali "Nicolas, predsednik".

Javnomnenjske ankete kažejo na prednost socialista, a je nemogoče zanesljivo napovedati, ali bo Sarkozy prvi francoski predsednik v več kot 30 letih, ki mu ne bo uspelo ubraniti predsedniškega mandata. Njuna predvolilna kampanja se je vrtela predvsem okoli vprašanj gospodarske prihodnosti Francije in migracij.

Holanda je v četrtek podprl sredinski kandidat Francois Bayrou. Francoski desničarski časnik Le Figaro, ki se sklicuje na vir iz kroga socialistov, je poročal, da naj bi Hollande v zameno za podporo Bayrouju obljubil položaj predsednika tamkajšnje nacionalne skupščine.

Le Penova ni podprla nikogar
V prvem krogu je dober izid dosegla voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen, zato sta se oba predsedniška kandidata podala v lov za glasove njenih volivcev. Le Penova je sicer sporočila, da sama ne bo podprla nobenega kandidata oziroma da bo oddala neveljavno glasovnico.

Nič več Merkozy?
Izid volitev bodo pozorno spremljali tudi v Berlinu, saj je nemška kanclerka Angela Merkel ustvarila trdno zavezništvo s Sarkozyjem, zmaga Hollanda pa bi zamajala partnerstvo, saj imata z Merklovo precej drugačne poglede na reševanje krize v evroobmočju.