Ameriški predsednik Barack Obama in južnokorejski predsednik Li Mjung Bak v Torontu na vrhu G20. Foto: EPA
Ameriški predsednik Barack Obama in južnokorejski predsednik Li Mjung Bak v Torontu na vrhu G20. Foto: EPA

Ameriški finančni minister Timothy Geithner je izrazil prepričanje, da krize še zdaleč ni konec in da "rane še vedno čutimo". Rešitev vidi v spodbujanju povpraševanja in ne v manjši porabi, zato je tudi Japonsko ter evropske države pozval k ukrepom. "Evropa in Japonska morata storiti več za spodbujanje povpraševanja, da bodo druge države lažje uvažale," je prepričan prvi ameriški finančnik.

A evropski voditelji po boleči izkušnji z Grčijo menijo drugače. Prepričani so, da mora Evropa v teh težkih časih zategniti pas in stabilizirati državne proračune ter poskušati zmanjšati javni primanjkljaj, saj bi jo novo zadolževanje pahnilo le še globlje v rdeče številke.

Sanacija državnega primanjkljaja v roku treh let
A dvajset najbogatejših držav naj bi v Torontu le doseglo soglasje, po katerem bi državni primanjkljaj zmanjšali v treh letih. Pri izbiri načina in sredstev za dosego tega cilja bodo po osnutku izjave države imele proste roke. Voditelji G20 naj bi se tudi strinjali o strožjih načelih poslovanja bank. Pri tem bodo dopustili obe možnosti - tako uvedbo posebnega davka za banke, s katerim naj bi te prispevale za pomoč ob morebitnih novih krizah in za kar se zavzema Evropska unija, kot tudi strožje pogoje kapitalskega poslovanja bank.

Svarilo Severni Koreji
Ob vrhu G20 se je na ulice Toronta zgrnilo več tisoč protestnikov, ki so zažigali avtomobile. Sicer pa protesti potekajo dokaj mirno.

Vrh G20 sledi vrhu voditeljev sedmih najbolj razvitih držav in Rusije (G8) v Huntsvillu. Tam so se voditelji znova obregnili ob Severno Korejo. Državo so obsodili zaradi napada na južnokorejsko ladjo, ki je 26. marca letos potonila, življenje pa je izgubilo 46 vojakov. Prav tako so obsodili jedrski program Severne Koreje in Irana, za katerega voditelji teh dveh držav trdijo, da je namenjen za miroljubne dejavnosti.

Na G8 so pozvali Izraelce in Palestince k pogajanjem in se strinjali, da izraelska blokada Gaze ni sprejemljiva. Strinjali so se tudi, da morajo zavezniške sile v petih letih iz Afganistana umakniti svoje vojake. Afganistanskemu predsedniku Hamidu Karzaju pa so izrazili podporo za njegova prizadevana za dialog z zmernimi talibani.

Po končanju zasedanja G8 v Huntsvillu so se voditelji odpravili v Toronto na srečanje skupine 20 najmočnejših gospodarstev sveta, kjer se posvečajo iskanju rešitve za končanje recesije in načinom za sanacijo javnih financ. Države članice G20 predstavljajo 80 odstotkov svetovne trgovine in dve tretjini svetovnega prebivalstva, G8 pa sestavljajo ZDA, Kanada, Rusija, Japonska, Francija, Velika Britanija, Nemčija in Italija.