Miller o podrobnostih ni želel govoriti. Moskva in Peking sta v sredo podpisala 30-letno pogodbo o dobavi plina, ki je vredna 290 milijard evrov. Nobena stran ni želela razkriti cene, industrijski viri pa navajajo, da naj bi Kitajska za tisoč kubičnih metrov ruskega plina plačala od 350 do 380 ameriških dolarjev, kar je približno enako, kot je cena za evropske dobavitelje z dolgoročnimi pogodbami.

Iz Gazproma so še sporočili, da sta se Rusija in Kitajska že dogovorili o predplačilu, ki znaša 25 milijard dolarjev (18,3 milijarde evrov).

Gazprom, državni energetski velikan, mora še zgraditi plinovod do Kitajske, po katerem bo od leta 2018 v najbolj poseljeno državo na svetu priteklo 38 milijard kubičnih metrov plina.

Azijsko stoletje?
Miller je v ob podpisu sporazuma, ki sta ga ruski Gazprom in kitajski CNPC sklenila v navzočnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovega kitajskega kolega Ši Džinpinga dejal, da je to največja pogodba v zgodovini podjetja. Putin in Ši sta v skupni izjavi napovedala še dodatno krepitev rusko-kitajskega energetskega partnerstva, širitev sodelovanja v naftni industriji in čimprejšnji začetek dobav ruskega plina na Kitajsko. Putin je ob tem napovedal še, da bosta strani v projekt vložili več kot 70 milijard dolarjev. Ruska in kitajska stran sta se o poslu pogajali več let.

Obe državi sta se že dolgo zavzemali za sodelovanje, vendar pa se nista mogli dogovoriti o ceni. Neuradno naj bi želeli Kitajci fiksno ceno plina, medtem ko naj bi Rusi navijali za prilagajanje ceni na svetovnih trgih.

Ukrajina "visi" v zraku
Rusija je trenutno pod močnim pritiskom zahodnih držav zaradi spora v zvezi z Ukrajino. V Šanghaju podpisani dogovor bo Putinu prišel zelo prav, saj krepi njegov položaj v pogajanjih z evropskimi partnerji. Gazprom grozi, da zaradi neplačanih računov od 3. junija naprej ne bo več pošiljal plina Ukrajini, ki je pomembna tranzitna država za ruski plin na njegovi poti v Evropo.

Kitajska je po lastnih navedbah tretja največja porabnica zemeljskega plina na svetu. Lani je uvozila 53 milijard kubičnih metrov tega energenta.