Čeprav so številne države zaskrbljene zaradi poročil o množičnem kratenju človekovih pravic po razglasitvi izrednih razmer v državi julija letos in zamrznitvi izvajanja Evropske konvencije o človekovih pravicah, je Jagland turške oblasti precej neposredno podprl v boju proti prevratnikom.

Kot je dejal po pogovorih s turškim zunanjim ministrom Mevlütom Cavusoglujem, v Evropi ni bilo zadostnega razumevanja za izzive, pred katerimi se je znašla Turčija oziroma njene demokratične in državne institucije. Ankara je po spodletelem udaru, za katerega krivi privržence gibanja klerika Fethullaha Gülena, ki živi v ZDA, priprla okoli 18.000 ljudi.

Večina predstavnikov EU-ja obsodila puč
"Razumem, da se je bilo seveda treba spopasti s tistimi, ki so stali za spodletelim udarom, in tudi s to skrivno mrežo, ki se je vtihotapila v institucije države, vojske in tudi v pravosodje," je dejal Jagland. Njegove izjave so v nasprotju s tonom več predstavnikov EU-ja, ki so sicer obsodili puč, a hkrati izrazili zaskrbljenost nad obsegom ukrepov, ki jih je po njem sprožila Ankara.

Je pa Jagland tudi izpostavil, da mora Ankara vse korake izvesti v skladu z vladavino prava in evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da namerava Turčija tudi v prihodnje sodelovati s Svetom Evrope. Turčija je sicer po spodletelem puču za tri mesece razglasila izredne razmere in za ta čas začasno ukinila konvencijo o človekovih pravicah.

Ankara bo še naprej izpolnjevala svoje zaveze
Cavusoglu je na drugi strani poudaril, da ni Ankara nikoli pozabila na svoje zaveze SE-ja, ki ga bo še naprej redno informirala. "Nikoli nismo sklepali kompromisov glede našega razumevanja demokracije in tega ne bomo nikdar storili," je dejal. Ob tem pa je EU, evropske medije in države pozval, naj opustijo "napačen pristop" in naj bodo objektivni, uravnoteženi in iskreni.