Ghosn je v rodni Libanon iz Japonske pobegnil tik pred novim letom, njegov pobeg pa je bil po poročanju medijev na ravni filmskega scenarija, saj naj bi se 65-letni poslovnež med poletom iz Japonske v Libanon prek Carigrada skrival v kovčku. "Danes ne bom govoril o tem, kako sem pobegnil, čeprav vem, da vas zanima, ampak o tem, zakaj sem pobegnil," je novinarsko konferenco začel Ghosn.

Sodni pregon na Japonskem je Ghosn označil za sistematično kampanjo s ciljem uničiti njegovo ime in ugled. Za pregon so po Ghosnovih besedah odgovorni vodilni v Nissanu, ki so nasprotovali tesnejši integraciji Nissana in Renaulta, ki so imeli tudi podporo v japonski vladi, a o imenih ni želel govoriti.

Znova je tudi zanikal očitke japonskega tožilstva o finančnih nepravilnostih, ki naj bi jih počel v času vodenja tristranskega zavezništva avtomobilskih družb Renault, Nissan in Mitsubishi. Med drugim naj bi med letoma 2010 in 2015 prikril kar za pet milijard jenov (okoli 39 milijonov evrov) dohodka ter uporabljal sredstva koncerna v lastno korist.

"Pristransko japonsko tožilstvo"

Zlasti kritičen je bil do "pristranskega" dela japonskega tožilstva, znotraj katerega je po njegovih besedah veliko maščevalnih posameznikov. Ghosn je dejal tudi, da so mu bile v priporu kršene osnovne človekove pravice. Pri prvi aretaciji ob sebi ni imel odvetnikov ter niti ni razumel, česa ga obtožujejo, želeli pa so priznanje. Trdi, da so mu pozneje onemogočali stike z javnostjo in ga zapirali v samico ter mu grozili s pregonom družine. To po njegovem mnenju dokazuje tudi torkova poteza tokijskega sodišča, ki je izdalo nalog za aretacijo njegove žene.

V četrtek bo Ghosn stopil pred libanonsko državno odvetništvo, kjer se bo med drugim izrekel o prošnji za njegovo izročitev, ki jo je izdala Japonska.