Dogovor so sklenili po pogovorih z grškim predsednikom Karolosom Papuljasom, da bi končno našli rešitev in premaknili državo z mrtve točke ter sklenili dogovor o sestavi vlade narodne enotnosti, ki so jo od Grčije zahtevale njene evropske partnerice.
Po predsedniški izjavi sodeč, se bodo vsi trije znova srečali v ponedeljek, ko bodo razpravljali o tem, kdo bo vodil koalicijsko vlado, že zdaj pa je znano, da to ne bo Papandreu.
Vodja največje grške opozicijske stranke Nova demokracija Samaras je namreč vztrajal pri Papandreujevem odstopu. Kot je dejal, je to pogoj za kakršen koli preboj pri reševanju politične krize v državi.
"Dokler se Papandreu ne odloči, kaj želi storiti, blokira kakršno koli rešitev ... Odločil sem se, da pomagam. Če odstopi, bo vse sledilo svoji poti," je po srečanju z grškim predsednikom vztrajal Samaras.
Za oblikovanje vlade narodne enotnosti si je prizadeval tudi Papandreu, ki danes že ni več izključeval možnosti svojega odstopa. Naloga začasne vlade bi bila predvsem uresničitev dogovora za rešitev grške in posledično tudi evrske krize, ki so ga konec oktobra v Bruslju dosegli voditelji Evropske unije.
Razklanost
Nekaj vprašanj ostaja glede "roka trajanja" nove vlade. Socialisti in Nova demokracija se namreč ne strinjajo glede njenega trajanja. Medtem ko opozicija zahteva čimprejšnji razpis predčasnih volitev, stranka Pasok meni, da bi koalicijska vlada morala voditi državo vsaj do konca februarja prihodnje leto.

Samaras je sicer danes zagotovil, da med strankama ne potekajo še nikakršni pogovori glede oblikovanja koalicijske vlade. Pozivi k oblikovanju slednje so se začeli pojavljati po Papandreujevem propadlem poskusu izvedbe referenduma o dogovoru glede celovite rešitve za težave območja evra, ki vključuje tudi nov sveženj pomoči Grčiji.

Napoved referenduma je sprožila neodobravanje tako v Grčiji kot tudi v svetu, številni voditelji pa so Papandreuja pozvali, naj se referendumu odpove. Papandreu je to tudi storil in obljubil prizadevanja za oblikovanje koalicijske vlade, s čimer si je v petek zagotovil izglasovanje tesne zaupnice v parlamentu.

Dogajanje v Grčiji pozorno spremlja vsa Evropa
Dogajanje v Grčiji zaradi resnosti razmer in vpliva na evrsko območje pozorno spremljajo po vsej Evropi in vztrajajo, da morajo Atene uresničiti dogovor o celoviti rešitvi evra, sprejet na oktobrskem vrhu Evropske unije. Kot je v soboto napovedala nemška kanclerka Angela Merkel, bo to le droben, a nujen korak k stabilizaciji evra, pravo okrevanje pa bo trajalo še dolgih deset let, saj je bilo dolgo tudi obdobje, ko so države članice nenadzorovano kopičile dolgove.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je povedal, da seveda obstaja možnost, da bi Grčija na koncu le zapustila območje evra, a da to ni v interesu ne Grčije ne Evropske unije. "Možnost, da bi država zapustila evrsko območje, ni dobra. A na koncu je vse odvisno le od tega, ali bodo sposobni uresničiti dogovor, ki smo ga sprejeli," je še povedal Barroso.