Po vsej državi se begunci že upirajo odločitvi, ki jo nekatere organizacije označujejo za nezakonito, grško vlado pa zdaj skrbi predvsem praktična izvedba. Najbolj napeto je na otokih - na Hiosu je tako v petek iz tamkajšnjega prehodnega centra pobegnilo 800 beguncev, v nedeljo pa so bili v stampedu v taborišču trije prebežniki zabodeni.

"Pričakujemo nasilje. Obupani ljudje imajo navado postati nasilni," opozarja predstavnik vladnega oddelka za migracije Giorgos Kyritsis. "Celotna filozofija dogovora je odvrniti prekupčevanje z ljudmi na turški obali, a bo težko in skušamo uporabiti mehak pristop. Ti ljudje so pobegnili pred vojno, niso zločinci," je povedal za Observer.

Begunci na Hiosu so dan pred napovedano deportacijo izjemno razburjeni, 30 policistov le stežka obvladuje 1.600 prebežnikov, prostovoljci poročajo o kaotičnih prizorih. Obupani prebežniki skandirajo "Svoboda, svoboda" in "Ne v Turčijo", nekateri pa so za medije povedali, da raje vržejo sebe in svojo družino v morje, kot da bi se vrnili nazaj v pekel.

Podobno nemirno je bilo tudi v pristaniškem mestu Pirej, kjer je bilo osem prebežnikov poškodovanih v nemirih med rivalskimi etničnimi skupinami.

Frontex nepripravljen
24 ur pred implementacijo spornega dogovora, na katerega ne Turčija ne Grčija nista prav dobro pripravljeni, je prišlo na dan, da Frontex (Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah) ni mobiliziral zadosti svojega osebja za nadzor operacije.

Osem Frontexovih ladij naj bi po kratkih pogovorih za azil prevažalo begunce iz prehodnih centrov v Grčiji nazaj v Turčijo, a od 2.300 predstavnikov, ki jih je EU obljubil, da jih bo poslal v Grčijo, jih je do zdaj v državo prispelo zgolj 200.

Tudi v turškem mestu Dikili, kjer je predvidena nastanitev iz Grčije vrnjenih prebežnikov, opozarjajo, da niso pripravljeni na sprejem več sto ljudi.

Vračanje bo potekalo ob strogih varnostnih ukrepih in vsak prebežnik bo imel spremstvo enega policista. Do srede nameravajo v turško pristaniško mesto Dikili prepeljati 750 prebežnikov, a tamkajšnji župan pravi, da na to niso pripravljeni. Še v soboto je bilo na pomolu v pristanišču videti le dva šotora in v njihovi bližini dvoje prenosnih stranišč.

"Kot župan od odgovornih v Ankari nisem prejel nobenih informacij glede prebežnikov," je povedal župan Dikilija Mustafa Tosun in dodal, da ne ve, ali in koliko prebežnikov bo v ponedeljek prišlo v mesto. Poleg tudi tega ne ve, kam jih bodo nastanili. V soboto se je v pristanišču zbralo nekaj sto ljudi, ki so protestirali proti načrtovanemu sprejemu prebežnikov.

Dogovor EU-ja in Turčije predvideva, da bodo vračali prebežnike, ki v Grčiji ne zaprosijo za azil ali jim ga ne uspe pridobiti, v zameno pa bodo prav toliko sirskih beguncev premestili v Evropo.

Turški notranji minister Efkan Ala je povedal, da v ponedeljek pričakujejo prihod 500 prebežnikov, pri čemer bodo Afganistance, Iračane in Pakistance vrnili v njihove domovine.

Na grški strani še priprave
Le malo znakov na priprave za izvajanje načrta je videti na drugi strani morja, na grškem otoku Lezbos, ki je bil ena glavnih vstopnih točk za tisoče prebežnikov, ki so se iz Turčije proti Evropi odpravili prek Egejskega morja.

Od 20. marca, ko je začel veljati dogovor med EU-jem in Turčijo, je na grške otoke prispelo več kot 6.000 prebežnikov. In čeprav bi se moralo njihovo vračanje začeti v ponedeljek, še zdaj ni znano, od kod in koliko jih bodo vrnili v Turčijo. "Načrtovanje poteka," je sporočil Kyritsis.

Dogovor tudi zgled za Severno Afriko?
V dogovoru s Turčijo o reševanju begunske krize vidi nemški notranji minister Thomas de Maizeire model tudi za dogovor s severnoafriškimi državami.

"Če bo čez Sredozemsko morje ponovno prišlo več ljudi, bomo morali podobne rešitve kot s Turčijo iskati tudi z državami severne Afrike, o tem pa se bomo morali tudi pogajati," je dejal v pogovoru za nemški časopis Tagesspiegel am Sonntag.

Po njegovem mnenju bi lahko podobne sprejemne centre za begunce, ki bi jih vračali iz Italije, lahko zgradili tudi v severni Afriki, v zameno pa bi sprejemali ljudi iz severnoafriških držav.

Kot je še povedal, je po zaprtju balkanske begunske poti in dogovoru s Turčijo nemško-avstrijsko mejo prečkalo zgolj 140 prebežnikov na dan. Ob tem je z veliko previdnostjo izrazil upanje, da je bila tako dosežena prelomna točka v begunski krizi.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.