Grški volivci bodo v nedeljo na volišča odšli že tretjič v zadnjih osmih mesecih. Država si je z zadnjim dogovorom z mednarodnimi posojilodajalci zagotovila navidezno stabilnost, a je stanje v državi še vedno katastrofalno. Grško gospodarstvo se je od leta 2010 skrčilo za četrtino, 26 odstotkov prebivalcev je brezposelnih, plače so se znižale za 38 odstotkov, pokojnine pa za 45 odstotkov. Približno 18 odstotkov prebivalcev si ne more privoščiti dovolj hrane, da bi se prebili skozi mesec, skoraj tretjina prebivalstva pa živi pod mejo revščine.

Aleksis Cipras je, da bi se izognili bankrotu in izstopu Grčije iz Evropske unije, sprejel zahteve mednarodnih posojilodajalcev v zameno za novo, 86 milijard evrov vredno posojilo Grčiji, in nato avgusta odstopil. Tako se je odločil, da bi utišal upornike v svoji stranki Siriza in v upanju, da bo dobil še močnejši mandat za uresničevanje varčevalnih ukrepov, ki so jih Grčiji naložili posojilodajalci.

Siriza in Nova demokracija izenačeni v javnomnenjskih raziskavah
A zna biti, da se je Cipras uštel. Levičarska Siriza, ki je od januarja dalje pod Ciprasovim vodstvom vodila grško vlado, in opozicijska desnosredinska Nova demokracija, ki se je pod vodstvom Evangelosa Meimarakisa znova okrepila, v javnomnenjskih raziskavah stojita ramo ob rami na približno 26 odstotkih podpore in tako precej pred vsemi drugimi tekmeci. Je pa skoraj gotovo, da nobeni stranki ne bo uspelo doseči parlamentarne večine in bosta v želji sestaviti trdno vlado prisiljeni iskati kompromise.

Nekdanji obrambni minister Meimarakis, ki je po odstopu dotedanjega predsednika Antonisa Samarasa Novo demokracijo znova popeljal morebitnemu vodenju vlade naproti, je izrazil prepričanje, da lahko Grčiji stabilnost prinese le velika koalicija, in dodal, da bi ob morebitni zmagi v vlado povabil tudi Sirizo. Cipras pa je na drugi strani prepričan, da bi bila velika koalicija nenaravna.

Če bo zmagala Siriza, bo sklepanje koalicij težka naloga
Siriza je do zdaj vladala v koaliciji z manjšo konservativno stranko Neodvisni Grki, a ker jim tokrat v javnomnenjskih raziskavah ne kaže najbolje, bodo ob morebitni zmagi morali zaveznike iskati drugje. A to ne bo lahko, saj stranke Pasok, To Potami in Ljudska enotnost, ki bodo zagotovo dobile po več kot deset sedežev, nimajo enake politike kot Siriza. Če bi torej Cipras sklenil zavezništvo s katero izmed teh strank, bi to verjetno pomenilo še dodaten upor v stranki.

Poraz Sirize, ki je januarja zmagala s 15-odstotno prednostjo pred zasledovalci, po Ciprasovem dogovoru s posojilodajalci pa je vsa prednost izpuhtela, bi pomenil tudi velik udarec za levico po Evropi, saj druge levo usmerjene stranke, kot je na primer španski Podemos, v Sirizi vidijo simbol protivarčevalnega gibanja.

Če na volitvah zmaga Nova demokracija, bo oblikovanje koalicije zagotovo lažje, saj je velika večina strank proevropskih, naklonjeni pa so tudi veliki koaliciji. "Po mojem mnenju bi morala biti nova vlada sestavljena iz kar največ strank. Če se bodo Grki odločili, da podprejo Novo demokracijo, bom skušal doseči široko proevropsko koalicijo," je povedal Meimarakis. Bi pa to lahko pomenilo tudi več pogovorov z Brusljem glede morebitnih sprememb v dogovoru, kreditorji pa bi morali spoznati že tretjo vlado in tretjo ekipo pogajalcev v samo desetih mesecih.

Obe stranki sta si v zadnjih dneh na svojo stran prizadevali privabiti tudi čim večji delež neodločenih volivcev, ki jih je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah še vedno več kot 30 odstotkov in ki so naveličani varčevanja ali pa jezni na politični sistem, ki mu države ni uspelo popeljati iz krize.

Zlata zora tretja najmočnejša politična sila v državi
Veliko vprašanje pa predstavlja še skrajno desničarska stranka Zlata zora, ki ji javnomnenjske raziskave znova napovedujejo uvrstitev na tretje mesto. Neonacistično stranko, katere številni člani so v zaporu ali proti njim poteka proces na sodišču, večinoma podpirajo volivci med 18 in 24 leti in je, kot je v svoji kolumni pred časom zapisala Špela Novak, edina stranka, ki ji Grki še niso dali priložnosti vladanja.

"Da bi Grčija dosegla cilje, bi potrebovala čudež"
Nove volitve in nova vlada bodo Grčiji verjetno prinesle občutek politične stabilnosti, a velika večina analitikov ne pričakuje, da bo kateri koli vladi uspelo uresničiti letne proračunske načrte, ki jih zahtevajo tuji posojilodajalci. "Da bi Grčija dosegla svoje cilje, bi potrebovala čudež," je za Telegraph povedala Ashoka Mody, nekdanja vodja reševalnega programa pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF).

Povečanje davkov in zmanjšanje porabe, ki so ju zahtevali posojilodajalci, sta Grčijo ujeli v spiralo deflacije dolga, ki je državo pahnil v najhujšo gospodarsko krizo sodobnega časa. "Gospodarski program ni združljiv z realnostjo. Optimistične napovedi rasti nimajo nobene povezave z ostrimi varčevalnimi ukrepi," je še povedala Modyjeva.

Letos bo gospodarstvo glede na napovedi zapadlo v še globljo recesijo, grški bančni sistem pa potrebuje injekcijo najmanj 25 milijard evrov, da ne propade. "Rast bo počasnejša, deflacija pa močnejša od pričakovane, k temu pripomore tudi slabitev svetovnega gospodarstva. Breme dolga bo še raslo, za to pa bodo krivi le Grki," je še dodala analitičarka.