Proračun je podprlo 153 poslancev, 146 jih je glasovalo proti. "Tega težkega proračuna se nihče ne veseli," je v dolgi in burni parlamentarni razpravi o novih bolečih varčevalnih ukrepih dejal finančni minister Evklid Cakalotos. Glede predvidenega zvišanja davkov meni, da se Grčija tako približuje povprečni obremenjenosti z davki v EU-ju.

Premier Aleksis Cipras je skušal vzbuditi nekaj optimizma z besedami, da je Grčija na pravi poti gospodarske rasti. Poudaril je tudi, da proračun ne predvideva novega zmanjševanja državnih pokojnin.

O begunski krizi sinoči sicer ni bilo govora, vendar podatki kažeo, da je Grčija za obvladovanje krize porabila milijardo evrov. Število judi, ki so pribežali v Grčijo, se je sicer v zadnjih tednih zmanjšalo, a so kljub temu, kot poroča novinarka TV Slovenija Helena Milinković, razmere nevzdržne.

Dve milijardi evrov posojila
Konec oktobra so institucije posojilodajalcev odločile, da Grčija izpolnjuje pogoje za izplačilo novega finančnega obroka dveh milijard evrov, ki ga je odobril tudi upravni odbor evropskega reševalnega mehanizma ESM, pogojev za še preostalo milijardo pa še ne.

Grčija je ob izpolnitvi meril za dve milijardi evrov posojila izpolnila tudi pogoje za začetek procesa dokapitalizacije bank, torej možnosti uporabe desetih milijard, ki so na posebnem računu pri ESM-ju. V celotnem 86-milijardnem programu je sicer za dokapitalizacijo bank predvidenih 25 milijard evrov, ki naj bi jih Grčija poplačala iz privatizacijskega sklada. Po oceni Evropske centralne banke štiri glavne grške banke po neugodnem scenariju potrebujejo približno 14,4 milijarde evrov.

Nekateri analitiki ob tem ocenjujejo, da Grčija ne bo potrebovala vseh 86 milijard evrov posojila, ki so predvidene zanjo v tretjem programu, temveč občutno manj. Vendar pa je za kakršne koli zanesljive sodbe še prezgodaj, saj je tveganj še ogromno. Grška vlada sicer v osnutku proračuna za letos pričakuje stagnacijo gospodarstva, prihodnje leto pa naj bi BDP upadel za 0,7 odstotka.