Protestniki, ki nasprotujejo strogim varčevalnim ukrepom grške vlade, so na atenski Akropoli razgrnili velik prapor z napisom "Ljudstva Evrope, dvignite se", vendar policija ni posredovala.

Predstavnik komunistične stranke, ki je sodelovala pri postavitvi praporja, je dejal, da je to sporočilo ljudem v Evropi, saj imajo ti povsod enake težave. "Našo usodo lahko vzamemo v svoje roke z organaziranimi protesti, tako naših življenj ne bosta upravljala Evropska unija in Mednarodni denarni sklad," je dejal Panagiotis Papageorgopulus.

EU in IMF bosta Grčiji v prihodnjih treh letih namenila kar 110 milijard evrov pomoči, s katero naj bi obubožano državo poskušali rešiti pred bankrotom. V zameno za posojilo so od grške vlade zahtevali varčevalne ukrepe, s katerimi mora v treh letih skupno privarčevati 30 milijard evrov in proračunski primanjkljaj s 13,6 odstotka zmanjšati na tri odstotke.

Varčevalni ukrepi med drugim predvidevajo zvišanje davkov, zamrznitev plač v javnem sektorju, državni uslužbenci pa se bodo morali posloviti tudi od 13. in 14. plače. Zaradi tega so se na ulice znova zgrnili javni uslužbenci, ki so se jim pridružili še piloti. Stavka bo vrhunec dosegla s splošno stavko v sredo, ko naj bi bil zračni prostor nad državo popolnoma zaprt.

Zaščita ali kraja?
Grški minister za delo Andreas Loverdos je kljub protestom in jezi protestnikov dejal: "Imamo samo en cilj, zaščititi Grčijo, in od tega ne bomo odstopili." "Kraja naših pokojnin ni odgovor," pa je na ulicah v središču grške prestolnice vzklikalo nekaj sto upokojencev, ki so protestirali proti zmanjšanju pokojnin in zvišanju davkov.

Pred poslopjem parlamenta v središču Aten je manjša skupina okoli 30 protestnikov metala kamenje in steklenice v policiste, ki so odgovorili s solzivcem. Shod več tisoč predstavnikov javnega sektorja je potekal mirno.

Kljub množičnim protestom bo grška vlada morala vztrajati na začrtani poti varčevalnih ukrepov, saj to od nje zahtevajo države članice evroskupine, ki bodo namenile 80 od 110 milijard pomoči. Nemčija, ki bo od tega prispevala levji delež v višini 22,4 milijarde evrov, je Atene opozorila, da morajo v celoti izvesti varčevalne ukrepe. V nasprotnem primeru bodo države s skupno evropsko valuto ustavile finančno pomoč.

"Grška vlada mora na tri mesece obsežno poročati Evropski komisiji in IMF-u, kako izvaja svoj načrt. Ob kakršnih koli morebitnih kršitvah bomo plačila ustavili, Atenam pa bo znova grozil bankrot," je bil jasen nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.