V Rimu se začenjajo novi pogovori o naslednici pogodbe o omejitvi strateškega orožja Start, ki se izteče konec leta. Gre za enega najpomembnejših vojaških dogovorov, ki sta ga ZDA in takratna Sovjetska zveza podpisali leta 1991, veljati pa je začel leta 2001. Kakšne so napovedi glede sklenitve novega dogovora, smo povprašali Klemna Grošlja s FDV-ja.

Kakšen dogovor je bil Start? (Ne le v smislu številk, ampak bolj v političnem smislu.)

START (Strategic Armament Reduction Treaty) je bil v osemdesetih, ko so se začela pogajanja, prelomen dokument, saj gre za enega prvih dokumentov, ki je predvideval zmanjševanje količin jedrskega orožja in ne samo omejevanje njihovega števila, kot je to bil primer pri sporazumih SALT (Strategic armament limitation treaty). Torej gre za enega pomembnejših dokumentov, pri čemer je bil ta dokument za razliko od naslednika START II tudi ratificiran v obeh državah. Gre torej za zelo pomemben dokument tudi v okviru t. i. svetovnih naporov za jedrsko razorožitev.

V zadnjih letih sta strani večkrat začeli pogovore o nasledniku, ki pa so se potem vedno prekinili. Kaj lahko pričakujemo tokrat, upoštevaje dejstvo, da se Start decembra izteče?

Danes so politični pogoji po oceni mnogih analitikov več kot ugodni za podpis novega dokumenta, ki naj bi količine strateškega jedrskega orožja s zdajšnjih nekaj tisoč bojnih glav zmanjšal na vsega okoli 1.700 jedrskih glav. Obstaja precejšnja možnost, da bo dogovor dosežen do konca poletja in da bo potem do decembra tudi ratificiran tako v ZDA kakor tudi v Rusiji. Obe strani sta namreč večkrat izrazili potrebo po sklenitvi novega dokumenta in potrebo po zmanjšanju količin jedrskega strateškega orožja.

Poleg tega pa je številka okoli 1.700 glav predvidena v obstoječih strateških dokumentih tako ZDA kot Rusije. Morda bodo šli celo do številke 1.500, kar bi bil res velik napredek in uspeh pri jedrski razorožitvi v svetu. Ni pa mogoče pričakovati zmanjšanja pod 1.000 jedrskih bojnih glav, saj bi to zahtevalo, da se v proces postopoma vključijo tudi druge jedrske sile, kot so Velika Britanija, Francija, Kitajska, Izrael in še kdo. Za to pa danes pri teh partnerjih še ni potrebne politične volje.

Je z Obamo res zavel nov veter v rusko-ameriških odnosih tudi na področju vojske?

Tisto, kar je novega z Obamovo administracijo, je pripravljenost na sodelovanje z Rusijo, vsaj na področjih, kjer so možnosti za sodelovanje npr. jedrsko razoroževanje, Afganistan, vprašanje protiraketne obrambe in še kje. Hkrati pa ni mogoče pričakovati velikih odklonov ameriške politike, vsaj ne še v tem letu, saj ZDA svoje zunanjepolitične cilje vedno oblikujejo v okvirih predsedniške administracije, kar pomeni, da je prvo leto predsednikovanja vedno namenjenega oblikovanju nove administracije in oblikovanju politike do različnih svetovnih izzivov in kriz. Vsekakor je očitno, da bo nova administracija mnogo bolj naklonjena širšemu večstranskemu sodelovanju, a hkrati ne bo odstopala od ključnih ciljev politike (stabilizacija južnega Kavkaza, jedrska razorožitev Irana, problem Afganistana in Pakistana ...).

T u bodo ZDA precej trdne pri svojh stališčih, ne bodo pa tako agresivne, kot je bila Busheva administracija, in bolj bodo delovale v okviru mednarodnih institucij, obstoječih, kot so OZN, NATO in novih, ki bi okrepile sodelovanje s ključnimi zavezniki ZDA. Tako da bodo ZDA odnose z Rusijo poskušale vključiti v širši kontekst odnosov med Zahodom in Rusijo na splošno oziroma bodo težile k oblikovanju zahodnega konsenza v odnosih z Rusijo. To pa bo Rusijo postavilo v povsem nov položaj, saj bo tako le stežka ohranila dozdajšnjo težnjo po krepitvi in uresničevanju svojih ciljev v okvirih dvostranskega sodelovanja z evropskimi državami, pogosto mimo evropskih institucij.

Kaj bo nov dogovor pomenil glede na ameriške načrte o postavitvi raketnega ščita?

Vprašanje protiraketnega ščita v tej fazi bo izpostavljeno, vendar je dejstvo, da je nova ameriška administracija precej bolj zadržana do tega projekta in bo njegovo uresničevanje, že zaradi pričakovanega zmanjševanja ameriškega obrambnega proračuna v prihodnjem fiskalnem letu, temeljito okrnila. V ZDA se vse bolj govori, da je obdobja neomejenih obrambnih izdatkov konec. Tako da menim, da se bosta obe strani uspeli dogovoriti o kompromisu glede tega vprašanja, saj danes ni niti Rusiji niti ZDA v interesu zaostrovanje odnosov. Tveganje predstavlja notranja politika v obeh državah, kjer bi lahko jastrebi v predstavniških telesih obeh držav lahko poskušali preprečiti ratifikacijo sporazuma, ampak sam menim, da se to vendarle ne bo zgodilo. Še posebej v kontekstu potekajoče reforme ruske vojske na eni strani, kjer bi zmanjšanje količin strateškega jedrskega orožja pomenilo pomembno finančno olajšanje za ruski proračun, in na drugi strani tudi v okviru ameriškega strateškega pregleda obrambe oziroma t. i. QRD, kjer se ravno tako iščejo rezerve in možnosti zmanjšanja izdatkov. In jedrsko orožje je vedno eno nejvečjih porabnikov javnih financ.

Ksenja Tratnik
ksenja.tratnik@rtvslo.si