Parlament je tako odobril znižanje nekaterih pokojnin, združitev več pokojninskih skladov, povišanje prispevkov za socialno varnost in dvig davkov za ljudi s srednjimi in visokimi dohodki, poroča BBC. Gre za ukrepe, vredne 5,4 milijarde evrov, ki jih od Grčije zahtevajo mednarodni upniki, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (IMF).

Ukrepi so potrebni za odobritev dodatnega posojila v okviru tretjega, 86 milijard evrov vrednega svežnja posojil, ki ga je Grčija prejela lani. Dodatne ukrepe za zategovanje pasu od Grčije zahtevajo mednarodni posojilodajalci. O odobritvi novega posojila bodo danes razpravljali ministri članic evrskega območja.

Grški premier Aleksis Cipras je glede ukrepov, ki so močno nepriljubljeni med grškimi nasprotniki rezov in sindikati, dejal, da spremembe ne bodo prizadele večine upokojencev in da pomenijo premik k "trajnostnemu" sistemu, v katerega središču je "socialna pravičnost kot osrednje načelo". Kot je dejal premier, ki je na volitvah sicer zmagal ravno z ostrim nasprotovanjem podobnim rezom, bo nižje pokojnine prejelo 7,5 odstotka upokojencev.

Protesti zunaj in nasprotovanje znotraj parlamenta
Pred glasovanjem se je na trgu Sintagma pred parlamentom zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti predlaganim ukrepom. Protesti, večinoma mirni, so potekali tudi v Solunu, drugem največjem mestu v državi. V Atenah so nekateri protestniki na policijo metali molotovke, policisti pa so uporabili solzivec.

Zoper ukrepe so protestirali tudi sindikati, ki pravijo, da država ne bo prenesla novega zategovanja pasu. Protesti so sovpadli s tridnevno splošno stavko, ki je ohromila javni prevoz in upočasnila javni sektor.

V parlamentu so proti ukrepom nastopili v Grški komunistični stranki. Njen predsednik Dimitris Kucubas je dejal, da Grki ne bodo sprejeli novih ukrepov. V levosredinski stranki Pasok pa so dejali, da predstavljajo ukrepi "popolno uničenje pokojninskega sistema". Vladajoča Siriza je sicer zagotovila dovolj glasov za sprejetje ukrepov. V 300-članskem parlamentu ima namreč vladajoča koalicija 153 glasov.

Finančni ministri o grškem dolgu
O izvajanju t. i. pomoči Grčiji in njenih ukrepih bodo v Bruslju danes razpravljali finančni ministri držav članic evrskega območja, pričakovati pa je tudi razpravo o grškem dolgu. Finančni ministri bodo na izrednem zasedanju tako ocenili napredek v pogajanjih glede že dogovorjenih reformnih ukrepov, ki jih morajo grške oblasti izvesti v zameno za nadaljnja posojila.

Dogovor o reformnih ukrepih bi omogočil uspešno končanje prvega pregleda izvajanja lani dogovorjenega tretjega programa posojil Grčiji. Mednarodni posojilodajalci in Atene naj bi bili po navedbah Bruslja zelo blizu dogovoru.

Zatikalo pa naj bi se pri svežnju dodatnih pogojnih ukrepov, o katerih so se na aprilskem zasedanju v Amsterdamu sporazumeli finančni ministri evrske skupine, pri njih pa naj bi vztrajal predvsem IMF. Grški finančni minister Evklid Cakalotos je pred glasovanjem o dogovorjenih reformnih ukrepih v parlamentu v Atenah sicer opozoril, da teh dodatnih ukrepov, s katerimi bi privarčevali 3,6 milijarde evrov, ne bo mogoče spraviti skozi parlament.

Razhajanja glede grškega dolga
Uspešno končan prvi pregled skupaj s spornimi dodatnimi ukrepi je tudi pogoj za začetek pogovorov o lajšanju ogromnega grškega dolga. Glede tega vprašanja sicer prihaja do razhajanj med IMF-om in evropskimi posojilodajalci.

Direktorica IMF-a Christine Lagarde se je v nedavnem pismu finančnim ministrom evrske skupine zavzela za takojšen začetek pogajanj o prestrukturiranju grškega dolga, v nasprotnem primeru bo IMF odstopil od namere, da bi kot posojilodajalec sodeloval pri tretjem programu pomoči Grčiji.