"Pol človeštva gre letos na volitve, ki bodo vplivale tudi na drugo polovico. Razmere po svetu so nevzdržne, in tako več ne moremo naprej. Težave so rešljive, vendar moramo zagotoviti mehanizme, ki jih bodo dejansko reševali. Vrh za prihodnost je bil prvi korak, vendar je pot naprej dolga," je v razpravi na sedežu ZN-a v New Yorku dejal Guterres.

"Nekaznovanost je politično neubranljiva in moralno neznosna," je dejal in omenil, da lahko države nekaznovano napadajo druge in se jim nič ne zgodi. "To vidimo na Bližnjem vzhodu, v srcu Evrope, na Afriškem rogu in drugje. Vojna v Ukrajini se širi, ceno plačujejo civilisti in čas je za pravičen mir."

"Gaza je nenehna nočna mora, ki grozi celotni regiji," je še opozoril. Ob tem je s prstom pokazal na Libanon. "Človeštvo si ne more privoščiti, da Libanon postane naslednja Gaza," je posvaril. "Nič ne more opravičiti terorizma Hamasa 7. oktobra, vendar nič ne more opravičiti niti kolektivnega kaznovanja Palestincev," je ob aplavzu v dvorani Generalne skupščine še dodal Guterres.

Povedal je še, da tako hitrega uničevanja, kot se dogaja v Gazi, v svojem mandatu še ni videl, ampak ZN še naprej dostavlja pomoč.

Omenil je tudi Sudan, kjer se dogaja grozljivo nasilje s posilstvi, humanitarna katastrofa raste skupaj z lakoto, svetovne sile pa ne posredujejo. Za konec nekaznovanosti so po njegovih besedah nujni spoštovanje Ustanovne listine ZN-a, odločitev mednarodnih sodišč in utrjevanje človekovih pravic povsod po svetu.

Pri neenakostih je opozoril na kršenje pravic žensk in deklet ter dejal, da so zlorabe in spolne diskriminacije najočitnejši primer neenakosti po svetu. "Tudi v tej dvorani, kjer je kljub dolgim letom govorov danes prisotnih manj kot deset odstotkov voditeljic," je dejal. Ob tem je pozval k reformi Varnostnega sveta in mednarodnih finančnih ustanov, ki ne sledijo potrebam časa.

Svet se ob podnebnih spremembah in hitrem razvoju tehnologije, še posebej umetne inteligence, spopada z grožnjo obstoja. Podnebje po njegovih besedah dobesedno razpada zaradi velikih požarov, suš in poplav.

"To so človeške nesreče, ki jih poganjajo fosilna goriva, najbolj pa so prizadete revne države," je opozoril. Pozval je k odpravi subvencij za industrijo fosilnih goriv in uvedbi posebnega davka.

Umetno inteligenco je označil za dvojni blagoslov, pri čemer ni jasno, ali bo dober ali slab. "Nas vodi v svet z več svobode ali v svet več spopadov? V svet boljše informiranosti ali svet lažje manipulacije," se je vprašal Guterres in pozval k nadaljevanju sodelovanja na tem področju s sprejemanjem ustreznih ukrepov.

Biden: Ljudje so pomembnejši od obstanka na oblasti

Ameriški predsednik Joe Biden je v govoru poudaril, da so ljudje pomembnejši od ohranitve oblasti. Ob ploskanju je omenil svojo odločitev, da se odpove kandidaturi za drugi predsedniški mandat.

"Ne smemo pozabiti, koga tu zastopamo. Ljudi. Čeprav imam rad svoje delo, imam državo raje. Ne smemo pozabiti, da so nekatere stvari pomembnejše kot ohranitev oblasti. To so vaši ljudje. Služimo ljudem, ne nasprotno," je dejal Biden v svojem domnevno zadnjem govoru pred GS-jem ZN-a.

81-letni Biden je v uvodu dejal, da se je svet leta 1972, ko je bil izvoljen za senatorja, prav tako spopadal s številnimi krizami. Hladna vojna ga je delila, Bližnji vzhod je bil pred vojno, ZDA so bile v vojni z Vietnamom, ljudje doma pa razdeljeni in jezni.

Danes ni veliko drugače, vendar pa je Biden poudaril, da ostaja optimist, ker je svet le šel naprej. ZDA in Vietnam so prijateljske države, hladna vojna se je končala, Izrael in Egipt sta sklenila mir.

"Stvari se lahko izboljšajo," je dejal Biden in med drugim omenil konec apartheida v Južni Afriki, kaznovanje Al Kaide za napad na ZDA ter kaznovanje Slobodana Miloševića za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Končanje vojne v Afganistanu pa je označil za pravilno odločitev, ki jo je spremljala tragedija samomorilskega bombnega napada.

Med trenutnimi krizami v svetu je Biden izpostavil Ukrajino, Gazo, Sudan, vojne, lakoto, surovost, podnebno krizo, grožnje demokraciji in napetosti v družbah. "Seznam je dolg, ampak morda zato, ker sem toliko videl, ohranjam upanje," je dejal.

"Ne smemo odnehati in ne bomo odnehali v podpori Ukrajini," je napovedal ob ploskanju prisotnih. Obljubil je nadaljevanje sodelovanja med ZDA in Kitajsko, ki jo je pohvalil za pomoč v boju proti sintetičnim mamilom, vendar zagotovil, da bodo ZDA ohranjale mir in svobodo na južnem Tihem oceanu.

Vsaka država ima pravico, da zagotovi, da se ne ponovi napad, kakršen se je zgodil 7. oktobra lani, ko so pripadniki Hamasa pobili več kot 1200 ljudi in zajeli več kot 250 talcev, je dejal. "Družine talcev gredo skozi pekel, vendar tudi nedolžni civilisti v Gazi. Več tisoč pobitih Palestincev, ki niso želeli te vojne," je poudaril. Ob tem je Izrael in Hamas pozval, naj sprejmeta predlog za mir in končata vojno v Gazi. Dejal je še, da vojna v Libanonu ni v nikogaršnjem interesu.

V nadaljevanju je naštel ukrepe svoje vlade v boju proti podnebnim spremembam, kot je financiranje za razvoj Afrike in držav v razvoju, ter izrazil podporo reformam Varnostnega sveta ZN-a. ZDA predlagajo, da Afrika dobi dva stalna sedeža brez pravice do veta.

Najbolj dramatično pa je svaril pred neznanko umetne inteligence, ki bo spremenila način življenja ljudi, njihovega dela in vojskovanja. Pozdravil je resolucijo Generalne skupščine ZN-a o umetni inteligenci, a dodal, da gre šele za vrh ledene gore, in dejal, da morajo nove tehnologije ustrezati vrednotam človeštva.

Lula: Združeni narodi se še niso reformirali

Brazilija je po tradiciji od leta 1955 prva država, ki nagovori Generalno skupščino ZN-a. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v govoru opozoril na neenakost na svetu in dejal, da se voditelji "ne smejo več sprijazniti z lakoto, neenakostjo, brezposelnostjo in nasiljem v globaliziranem svetu", je poročala Al Džazira.

Lula je še dodal, da ga skrbi tudi zaostrovanje razmer v Libanonu, in omenil naraščajoče število razseljenih oseb po vsem svetu, ki ga podpihujejo konflikti, kot so vojne v Jemnu in Sudanu ter Ukrajini, kjer je Brazilija poskušala prevzeti vlogo mirovnega posrednika.

Države je pozval, naj izpolnijo svetovne podnebne zaveze, in dejal, da je planet "naveličan neizpolnjenih podnebnih sporazumov in obljub".

Lula je opozoril, da bodo Združeni narodi kmalu dopolnili 80 let, vendar "Ustanovna listina ZN-a še ni doživela celovite reforme", ZN, ki danes šteje 193 držav, pa je ob ustanovitvi štel le 51 držav. "Več držav, predvsem na afriški celini, je bilo ob ustanovitvi ZN-a pod kolonialno oblastjo in niso imele vpliva na njegovo delovanje in cilje," je poudaril Lula in dodal, da na najvišjih položajih ni ravnovesja med spoloma, položaja generalnega sekretarja pa še nikoli ni zasedala ženska.

Erdogan: V Gazi poleg otrok umirajo tudi vrednote ZN-a

"V Gazi ne umirajo samo otroci, ampak tudi sistem ZN-a," je v skupščini dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. "Resnica, vrednote, za katere Zahod trdi, da jih zagovarja, umirajo," je poudaril in zbrane retorično vprašal, ali prebivalci Gaze in zasedenega Zahodnega brega niso ljudje.

Kritičen je bil do Varnostnega sveta ZN-a, ker ta ni odredil prekinitve spopadov. Večkrat je ponovil, da je svet večji od petih stalnih članic tega organa, ki imajo pravico do veta, poročajo tuje tiskovne agencije.

Mednarodno skupnost je pozval, naj ustavi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in "njegovo morilsko mrežo", ki da s svojimi dejanji v vojno vlečejo celotno območje. "Treba je doseči takojšnjo in trajno prekinitev ognja, izvesti izmenjavo talcev in zapornikov ter v Gazo nemoteno in neprekinjeno dostavljati humanitarno pomoč," je še dejal Erdogan.

Slovenija za zasedanje izbrala temo voditeljstvo za mir

Letošnje zasedanje sovpada s slovenskim enomesečnim predsedovanjem Varnostnemu svetu ZN-a. Vsaka predsedujoča članica VS-ja ZN-a v septembru za svetovne voditelje pripravi posebno zasedanje. Slovenija je tokrat izbrala temo voditeljstvo za mir in Golob bo v sredo vodil posebno odprto razpravo VS-ja ZN-a o tej temi.

Varnostnemu svetu bodo med posebnim zasedanjem poročali generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljarič Egger ter nekdanja predsednica Liberije in članica mednarodnega združenja uglednih osebnosti oziroma starešin Ellen Johnson Sirleaf.

Glavno sporočilo slovenskega premierja bo, da so vojne različne, ampak v vseh ljudje trpijo, zato morajo voditelji narediti vse za dosego miru z diplomatskimi sredstvi.

Splošna razprava GS-ja ZN-a, na kateri bo v petek govoril Golob, sicer poteka ob zaostrenih razmerah na Bližnjem vzhodu. Izrael je namreč v ponedeljek izvedel obsežne napade na Libanon, v katerih je bilo ubitih 356 ljudi, več kot tisoč pa je ranjenih.

Več držav je izrazilo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti. Egipt je velesile in VS ZN-a pozval, naj nemudoma posredujejo in ustavijo nevarno izraelsko stopnjevanje v Libanonu. Irak pa je zahteval nujno srečanje arabskih držav v GS-ju ZN-a.