Imad Mugnija, ki so ga zaradi terorističnih napadov kar 20 let iskale tako izraelske kot tudi ameriške obveščevalne službe, je bil ubit v eksploziji avtomobila bombe v sirski prestolnici Damask, v Hezbolahu pa so odgovornost takoj pripisali Izraelu. Takega mnenja so tudi v Iranu, glavnemu zavezniku skrajnega libanonskega šiistkega gibanja. Kljub temu, da je izraelska obveščevalna služba Mosad že dolgo iskala Mungijo, pa je izraelska vlada zanikala vpletenost v uboj.

"Cionisti, če hočete tako obliko odprte vojne, potem naj sliši ves svet: naj bo odprta vojna," je v čustvenem govoru prek videopovezave dejal prvi človek Hezbolaha šejk Hasan Nasrala. "Imamo pravico, kot vsa živa bitja, do samoobrambe in, če bo taka Božja volja, bomo naredili vse za obrambo naših bratov, voditeljev, ljudi in naše države," je opozoril Nasrala, ki je še dejal, da je Mungija odigral ključno vlogo pri 34-dnevni vojni z Izraelom poleti leta 2006.

Izrael je kmalu po uboju Mungije in še pred opozorilom Nasrale poostril varnostne ukrepe na svojih veleposlaništvih po svetu, prav tako pa je okrepil vojaško prisotnost na meji z Libanonom.

Pogrebne slovesnosti za ubitim poveljnikom so potekale v južnem Bejrutu, utrdbi Hezbolaha, udeležil pa se jih je tudi iranski zunanji minister Manučer Motaki, ki je prebral izjavo sožalja iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada.

Spomin na Haririja
Mungijo so pokopali kmalu po tem, ko se je nedaleč stran, v središču libanonske prestolnice, končal shod protisirskih strank ob tretji obletnici atentata na nekdanjega libanonskega premeirja Rafika Haririja. Da slučajno ne bi prišlo do medsebojnih spopadov med nasprotnima taborima, so oblasti sprejele stroge varnostne ukrepe in na ulice poslale 8.000 pripadnikov varnostnih sil.

G. V.