Trenutno se zdi, da je nič ne more ustaviti, vendar je bilo enako že leta 2007.

Clintonova sicer še ni povedala, ali bo sploh vnovič kandidirala za prvo predsednico ZDA, a to ugibanj ne ustavi, kvečjemu nasprotno. Če se bo odločila, pa je pot že tlakovana. V ZDA namreč s polno paro delujeta dva odbora za politično akcijo Ready for Hillary in Emily's List, ki se jima je pred kratkim pridružil tudi odbor Priorities USA. To je odbor, ki je leta 2012 udrihal po republikanskem nasprotniku Baracka Obame, Mittu Romneyju.

Odbori za politično akcijo lahko zbirajo in porabljajo neomejene količine denarja v podporo političnim kandidatom. Edina omejitev je, da se ne smejo usklajevati s kampanjami kandidatov. Ti odbori financirajo politične oglase za določena politična vprašanja oziroma napadajo nasprotnike. Priorities USA je leta 2012 porabil 85 milijonov dolarjev za takšno posredno pomoč Obami.

Odločitev Priorities USA, da podpre Clintonovo, močno odmeva in je obenem jasno sporočilo vsem drugim demokratom, naj se niti ne trudijo s kandidaturo, ker ne bodo imeli nobene možnosti za uspeh. Poteza obenem nakazuje, da je podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki bi mu morala demokratska stranka po tradiciji ponuditi kandidaturo, že iz igre.

Warrenova daleč zadaj
Tudi raziskave javnega mnenja so neizprosne. Zadnja anketa univerze Quinnipiac ugotavlja, da bi za Clintonovo volilo 65 odstotkov demokratov, za Bidna pa le osem. Preostali mogoči kandidati, kot sta senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren in guverner New Yorka Andrew Cuomo, so daleč zadaj.
Warrenova bi lahko Clintonovi odvzela glasove skrajne levice, vendar je večkrat ponovila, da ne namerava kandidirati. Cuomo pa velja za sredinskega demokrata, a to je tudi Clintonova, ki ima to prednost, da je ženska. Američani radi ustvarjajo zgodovino, kar je leta 2008 delovalo v prid Obami, ki je postal prvi temnopolti predsednik ZDA. Podobno zdaj vse več volivk, ki so bile odločilne za dve zmagi Obame, meni, da je čas za žensko.

Demokrati bodo sicer našli še kakšnega kandidata ali kandidatko, da bo zadeva delovala bolj demokratično, a trenutno nič ne kaže, da bi kdo lahko Clintonovo vrgel s prestola, čeprav to hkrati oživlja spomin na leto 2007, ko je bila prav tako na vrhu. Clintonova je potem izgubila strankarska zborovanja v Iowi, kjer je Obama začel svojo zmagovito pot do nominacije in Bele hiše. Ready for Hillary je zato že začel prizadevanja za združitev demokratov v tej ruralni zvezni državi, ki vsaka štiri leta sproži predsedniško tekmo v ZDA.
"Kdo lahko zaustavi Hillary?"
Omenjeni odbor sta pred letom dni ustanovila Adam Parkhomenko in Allida Black ter do zdaj zbrala seznam 1,8 milijona podpornikov, izmed katerih jih je 40.000 že prispevalo denar, pridružila pa sta se tudi nekdanja svetovalca Obamove kampanje Mitch Stewart in Jeremy Bird. Sodeluje tudi nekdanji politični direktor Bele hiše pri Billu Clintonu Craig Smith, ki je pred leti na volitvah pomagal tudi slovenski levici, kar skupaj s podobnimi izkušnjami iz Albanije rad poudarja pri delu v korist Clintonove.
Smith pravi, da ne ve, ali se bo Clintonova odločila za kampanjo. Če se bo, bo vse pripravljeno za njen zagon. Če se ne bo, pa lahko sezname podpornikov in denar prenesejo na drugega kandidata. Predstavniki nekdanje državne sekretarke vztrajno zavračajo jasen odgovor glede kandidature in poudarjajo, da odbori za politično akcijo delujejo samostojno.

Revija Time se je pred kratkim na naslovnici spraševala "Lahko kdo zaustavi Hillary?", New York Times pa je na naslovnico svoje zadnje nedeljske revije za prispevek o mreži prijateljev in zaveznikov nekdanjega predsedniškega para dal planet z obrazom Clintonove. Mreža je široka, in na to je pred časom opozoril nekdanji sodelavec tako Billa Clintona kot Baracka Obame John Podesta. Ko je vodil Obamov tranzicijski štab, se je čudil, kako malo služb je treba najti za Obamove prijatelje in podpornike v primerjavi s tistim, kar je bilo potrebno pri Clintonu.

Obujanje starih zadržkov
Skoraj bolj kot demokrati so neizogibnost kandidature Hillary Clinton sprejeli republikanci. Pogrevanje napada na konzulat v Bengaziju leta 2011 je namenjeno izključno Clintonovi, ki je bila takrat državna sekretarka. Čeprav objave številnih kongresnih preiskav delujejo kot kritika Obame, pa je ta vlak odpeljal že novembra 2012, ko Romneyju ni uspelo spodnesti demokrata z obtožbami, da mu vojna proti terorizmu uhaja izpod nadzora.

Morebitna kandidatura Clintonove pa ponovno obuja stare zadržke, ki so predvsem vezani na njenega moža. Nekdanja prva dama Barbara Bush je pred kratkim ponovila, da njen sin, nekdanji guverner Floride, Jeb Bush, ki bi bil sicer za republikance pomemben kandidat, ne bi smel v predsedniško tekmo. "Ali ne moremo najti predsednikov iz več kot le dveh ali treh družin?" se je v pogovoru za CNN vprašala Busheva in dodala, da enako kot za njenega sina velja tudi za Hillary Clinton.