.

Tarča vohunjenja ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) naj bi bili zdajšnji predsednik Francois Hollande in njegova predhodnika Nicolas Sarkozy ter Jacques Chirac.

Vsebino tajnih obveščevalnih dokumentov, ki razkrivajo početje Američanov, sta objavila časnika Liberation in Mediapart. Spletna stran WikiLeaks je razkrila, da je NSA nadzorovala prenosne telefone predsednika in uslužbencev njegovega urada.

Obama obljubil konec nesprejemljivim praksam
Ameriški predsednik Barack Obama je v telefonskem pogovoru francoskemu predsedniku Hollandu zagotovil končanje preteklih praks, ki so nesprejemljive med zaveznicami, so sporočili iz francoskega predsedstva. "Predsednik Obama je nedvoumno potrdil svojo trdno odločenost, ki jo je izrazil že novembra 2013 po aferi Snowden, in potrdil med obiskom Hollanda februarja 2014, da bo končal s praksami, do katerih je morebiti prihajalo v preteklosti in ki so nesprejemljive med zaveznicami," so izpostavili. Dodali so, da bodo visoki predstavniki francoskih obveščevalnih služb kmalu obiskali Washington za poglobitev sodelovanja.

Hollande: Početje ZDA nesprejemljivo
Najnovejši razkriti dokument nosi datum 22. maj 2012, kar pomeni, da je nastal malo po tem, ko je Hollande zasedel predsedniški položaj. Ta dokument poroča o skrivnih srečanjih, namenjenih razpravi o morebitnem izstopu Grčije iz evrskega območja.

Razkrito je tudi, da je Hollande po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel stopil v stik z vodjo nemških socialdemokratov Sigmarjem Gabrielom in ga povabil na pogovore v Pariz. Poročilo ob tem navaja, da je takratni francoski premier Jean-Marc Ayrault Hollandu svetoval, naj bo to srečanje tajno, da bi se izognil "diplomatskim problemom", če bi kanclerka izvedela, da se Pariz brez njene vednosti sestaja z nemško opozicijo.

Hollande je po razkritju v izjavi za javnost dejal, da je početje Američanov nesprejemljivo. ZDA je pozval, naj spoštuje svojo zavezo, da ne bo vohunila za francoskimi voditelji. Viri blizu Sarkozyja so povedali, da so za nekdanjega predsednika te metode prisluškovanja nesprejemljive že na splošno, še posebej pa med zavezniki. V krogu blizu Chiraca pa so povedali, da se Sarkozyjev predhodnik na predsedniškem položaju na razkritje v tem trenutku ne želi odzvati.

Sarkozy se je videl kot rešitelj za krizo
Ko gre za Sarkozyja, NSA glede na razkrite dokumente trdi, da je bil po finančni krizi leta 2008 prepričan, da bo Washington od takrat upošteval nekatere njegove nasvete. "Po njegovem mnenju ZDA tokrat prvič pri upravljanju svetovne krize niso delovale kot vodja in bo zato zdaj Francija prevzela vodstvo," piše NSA in dodaja, da Sarkozy sebe vidi kot edinega, ki lahko reši svetovno finančno krizo.

Dokumenti prav tako razkrivajo, da je Sarkozy razmišljal o morebitni skupni pobudi s takratnim ruskim predsednikom Dmitrij Medvedjevom na Bližnjem vzhodu, a brez ZDA.

Drug dokument iz leta 2010 razkriva pogovore Sarkozyja s takratnim francoskim veleposlanikom v ZDA Pierrom Vimontom in svetovalcem Jeanom-Davidom Levittom, in sicer o temah, o katerih je nameraval spregovoriti na srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. To naj bi dokazovalo, da se je Pariz popolnoma zavedal ameriškega vohunjenja.

O Chiracu pa NSA piše, da je, glede na ukaze, ki jih je dajal takratnemu francoskemu zunanjemu ministru Philippu Douste-Blazyju, tega ministra obravnaval kot nekoga, ki ima nagnjenje za netočne in neprimerne izjave.

Assange napovedal nova razkritja
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je v odzivu na razkritje dejal, da imajo Francozi pravico vedeti, da je njihova izvoljena vlada tarča sovražnega vohunjenja domnevne zaveznice. Ob tem je napovedal nova pomembna razkritja v bližnji prihodnosti.

Sicer pa trditve WikiLeaksa pritrjujejo razkritjem nekdanjega pogodbenega sodelavca NSA-ja Edwarda Snowdna, ki je leta 2013 objavil, da so ZDA vohunile za vrsto svetovnih voditeljev, med drugim nemško kanclerko Angelo Merkel in brazilsko predsednico Dilmo Rousseff. Ta razkritja in dejstvo, da so ZDA množično zbirale podatke o telefonskih in spletnih komunikacijah, so močno škodovala odnosom med ZDA in njenimi glavnimi zaveznicami.