Dačić v svoji izjavi sicer ni izrecno omenil Hrvaške. Povedal je, da razstava ni uperjena proti nikomur, razen proti zločincem in tistim, ki si želijo, da bi se Jasenovac pozabil in izbrisal.

Kot namen razstave je izpostavil, da se ne bi pozabili zločini v tem ustaškem koncentracijskem taborišču in da "ne bi dovolili relativizacije in rehabilitacije zločinov". Gre za pravico do spomina na holokavst in genocid, ki se je zgodil v ustaškem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu med drugo svetovno vojno, je poudaril Dačić.

Hrvaško zunanje ministrstvo je zaradi Dačićeve izjave protestiralo z diplomatsko noto Srbiji. Hrvaška diplomacija je tako srbskemu veleposlaništvu v Zagrebu izrazila globoko nezadovoljstvo zaradi Dačićevih izjav v New Yorku ob odprtju razstave "Jasenovac - pravica ne pozabiti". Kot so opozorili, Srbija še vedno zlorablja podatke o žrtvah Jasenovca in manipulira s številkami v dnevnopolitične namene. Presodili so, da tovrstne izjave, ki so usmerjene proti Hrvaški in njenim predstavnikom, ustvarjajo dvom o iskrenosti stališč Srbije glede želje po spravi in dobrososedskih odnosih.

Hrvaška in Srbija namreč navajata različne številke o žrtvah ustaškega taborišča v Jasenovcu. Medtem ko imajo hrvaški zgodovinarji dokumentirane osebne podatke o več kot 83.000 žrtvah, srbska stran trdi, da je bilo umorjenih več kot 700.000 Srbov, Judov, Romov in antifašistov.

Zagreb je opozarjal na neresnične navedbe še pred odprtjem petkove razstave. V ZN-u pa so izpostavili, da je vsebina razstave, ki so jo pripravili zgodovinarji iz sedmih držav v pristojnosti organizatorjev, in poudarili, da to, da je razstava na sedežu ZN-a, ne pomeni, da z njo tudi soglašajo.

Vučić: Kot da bi Nemčija poslala noto Judom
Na hrvaško diplomatsko noto se je v nedeljo odzval tudi predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki je dejal, da gre za podobno potezo, kot če bi "Nemčija poslala noto Judom zaradi zaznamovanja dneva holokavsta". Kot je med obiskom v Turčiji še povedal za beograjsko komercialno televizijo Pink, so "zgodovinska dejstva o taborišču v Jasenovcu popolnoma jasna".

Vučić je še dejal, da razume, da se Hrvaška in Srbija ne moreta strinjati o dogodkih pred 27 leti, ne razume pa, zakaj ne obstaja soglasje o dogodkih izpred 73 let. Okvirno napovedani Vučićev uradni obisk v Zagrebu so lani jeseni preložili za nedoločen čas prav zaradi nerazčiščenih pogledov na zgodovino. Najnovejši zaplet z razstavo o Jasenovcu pa lahko Vučićev obisk še dodatno odloži.

Puhovski: Razstavo bi morala organizirati Hrvaška
Hrvaški politični filozof in analitik Žarko Puhovski je medtem za Radio Svobodna Evropa dejal, da bi morala razstavo o Jasenovcu organizirati Hrvaška, in poudaril, da tega sama v tujini ni nikoli storila.

Po njegovih besedah "ne gre za srbske manipulacije z dnevnopolitičnimi nameni", temveč za "srbsko strategijo očrnitve sosede". Ob tem pa je Puhovski dodal, da ostaja dejstvo, da je bilo v Jasenovcu ubitih več deset tisoč ljudi in da so bile žrtve v velikem številu Srbi.