Za zdaj zakon o zunajtelesni oploditvi še ne velja v omenjeni obliki, saj je stališče hrvaškega ministra za zdravje Darka Milinovića in vladujoče stranke HDZ, da se življenje začne s samim spočetjem. "Če se oplodi jajčna celica, ki pa je zaradi krvavitve ženske ne bo mogoče vstaviti nazaj v maternico, bomo lahko zarodek zamrznili, dokler ženska ne bo v boljšem zdravstvenem stanju. To bomo seveda nadzirali s posebnim pravilnikom," je morebitno spremembo zakona, če bo upadlo število uspešno opravljenih umetnih oploditev, pojasnil minister.

V tem primeru bodo morale vse bolnišnice in zasebne ambulante zaprositi za nove licence in prilagoditi pogoje dela, opremo in kadrovsko osebje novemu zakonu, za kar bodo imeli na razpolago od tri do šest mesecev, je dejal za Jutarnji list Milinović.

Ena od novosti bo tudi ta, da bo morala imeti vsaka ustanova usposobljenega pravnika in psihiatra ali psihologa, ki bo parom svetoval. "Zaupanje posamezni instituciji za opravljanje umetne oploditve bo tudi, da bo slednja poleg licence morala imeti še ginekologa, biologa, genetika, psihologa in pravnika. Pomembno je, da par na enem mestu opravi vsa posvetovanja in dobi potrebno dokumentacijo," je pojasnil minister in priznal, da gre za eksperiment, "a moramo naprej".

Zakon o zunajtelesni oploditvi na ustavnem sodišču
Zakon o zunajtelesni oploditvi, ki ga je sredi julija potrdil hrvaški sabor, je sprožil številne polemike - zanj je glasovalo 70 od 77 navzočih poslancev. Opozicija je ostro nasprotovala predlogu zakona, saj je sprva postopek zunajtelesne oploditve veljal le za zakonske pare. Z dodanim amandmajem so pravico razširili tudi na zunajzakonske partnerje, ki pa morajo dokazati, da so skupaj preživeli najmanj tri leta. Druga polemika, ki jo je sprožil zakon, je bila, ali bi se lahko oseba, ki je bila spočeta z umetno oploditvijo, seznanila z identiteto biološkega starša, ko dopolni 18. let. Saborska večina ni sprejela amandmaja na to temo. Zakon prav tako prepoveduje zamrzovanje zarodka, dovoljuje pa zamrzovanje jajčne celice.

Zoper zakona sta hrvaški predsednik Stipe Mesić in Ženska mreža Hrvaške na ustavno sodišče vložila predlog za oceno ustavnosti zakona. Mesić je poudaril, da omenjeni zakon krši ustavna določila o enakopravnosti zakonske in zunajzakonske skupnosti ter da je prizadeta pravica žensk, ki ne živi v zakonski ali izvenzakonski skupnosti.