No, trenutne raziskave javnega mnenja kažejo, da ima največ možnosti Socialdemokratska stranka (SDP) pokojnega Ivice Račana, ki jo zdaj vodi Zoran Milanović. Ta je že bila na oblasti od leta 2000 do leta 2003, ko so vlado oblikovali skupaj s Hrvaško socialno liberalno stranko (HSLS), Primorsko goransko zvezo (PGS) in Slavonsko-baranjsko hrvaško stranko (SBHS).

Izidi v korist SDP-ja
Po zadnjih podatkih naj bi imel SDP pred HDZ-jem okoli pet odstotkov prednosti. Na tretjem mestu je koalicija Hrvaške kmečke stranke (HSS) in HSLS-ja, ki ima okoli devetodstotno podporo volivcev, po osemodstotno podporo pa imata Hrvaška stranka upokojencev (HSU) in Hrvaška stranka prava (HSP). Pet odstotkov Hrvatov bi volilo Hrvaško narodno stranko (HNS), ki je v predvolilno kampanjo vstopila prva in ji je podpora že padla.

Od 10 volilnih enot bi po podatkih raziskav SDP zmagal v osmih enotah, HDZ pa za zdaj le v dveh. Ti podatki kažejo, da mandatarja iz kakšne tretje stranke ni realno pričakovati.

Socialdemokrati so se predstavili
SDP je svoj program že predstavil. Za mandatarja predlagajo Ljubo Jurčića. Ta je v zadnjem soočenju s protikandidati napovedal, da SDP nasprotuje privatizaciji hrvaškega nacionalnega energetskega podjetja HEP, kar pa zagovarja Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), ki je trenutno na oblasti. Razlika med največjima strankama se kaže tudi v dokaj perečem vprašanju vračanja dolga upokojencem. SDP pravi, da bi morala država izdati obveznice in tako priti do denarja, s katerim bi pokrila dolg, HDZ pa zagovarja prodajo državnega premoženja. Dolg do hrvaških upokojencev je nastal med letoma 1993 in 1998, ko je HDZ-jeva vlada, ki jo je vodil Nikica Valentić, sprejela neko uredbo o pokojninah, za katero je leta 1998 hrvaško ustavno sodišče razsodilo, da je neustavna.

SDP se je tudi odločil, da svoje predvolilne kampanje ne bo usmeril v kritike dosedanje HDZ-jevske oblasti, temveč v predstavitev svojega programa, kar pomeni, da bo njihova komunikacija bolj neposredno usmerjena proti volivcem. Ali jim bo to prineslo uspeh, bo povedal čas, dejstvo pa je, da so v HNS-ju zaradi številnih kritik sedanje oblasti in manj predstavljanja programa že izgubili nekaj odstotkov podpore.

Socialdemokrati poudarjajo, da bo njihova prednostna naloga hrvaško gospodarstvo, za gospodarskega ministra pa bi predlagali Branka Grčića, profesorja s splitske ekonomske fakultete. Poudarili so tudi pomembnost boja proti korupciji, v ospredju pa bi bile tudi zdravstvena, socialna in izobraževalna politika.

HDZ še ni aktiven
HDZ, ki velja za bolj desno usmerjeno stranko, pa se je po tragediji, ki se je zgodila na Kornatu, kjer je pri gašenju požara umrlo kar 11 gasilcev, zavila v molk. Iz tega razloga so tudi odpovedali sobotno zborovanje v Virovitici, s katerim bi morali uradno začeti predvolilno kampanjo. Opozicija, tudi SDP, je namreč ostro kritizirala oblast (HDZ) zaradi nesreče, ki naj bi se zgodila po človeški napaki.

V zadnjem televizijskem soočenju, ki je potekalo v soboto, je HDZ predstavljal podpredsednik hrvaške vlade Damir Polančec, ki pa do besede o programu stranke niti ni prišel, saj se je moral predvsem braniti. Jurčić (SDP) in Radimir Čačić (HNS) sta ga namreč pri vprašanju izvoza ostro napadla. Čačić je trenutno vlado celo obtožil, da je Hrvaško glede vprašanja izvoza odpeljala nazaj v čas socializma.

Slovenija strank ne deli
Glede odprtih vprašanj s Slovenijo so politiki za zdaj previdni. Na nedavnem posvetu pri premierju Ivu Sanaderju, ali podpirajo idejo, da bi o meji odločalo Meddržavno sodišče v Haagu, so se vse stranke namreč strinjale s politiko, ki jo ima do teh vprašanj sedanja vlada. Stranke so tudi bolj ali manj enotne glede vstopa v EU. Menijo namreč, da bi morala Hrvaška v naslednjem mandatu postati članica Unije.

Kako potekajo volitve?
Hrvaški sabor ima do 160 poslancev, od tega je 140 izvoljenih neposredno glede na to, koliko glasov so dobili v eni izmed 10 volilnih enot. Iz vsake enote je izvoljenih 14 poslancev, 11 poslancev pa izvolijo narodne manjšine. Srbska izvoli tri, madžarska in italijanska po enega, manjšini Čehov in Slovakov pa skupaj enega. Ostaneta še dve skupini več manjšin, ki imata prav tako po enega zastopnika, med njimi tudi slovenska. Štiri poslance pa izberejo v tujini živeči Hrvati.

Miha Raičevič