Dozdajšnji predsednik države Ivo Josipović za zdaj nastopa mirno, Grabar-Kitarovićeva pa je ob 25. obletnici konvencije Združenih narodov o pravicah otrok razburkala javnost, ko je dejala, da ne zavrača kemične kastracije pedofilov kot skrajnega ukrepa proti povratnikom. Na Hrvaškem so namreč ugotovili, da zakon registriranim pedofilom ne preprečuje zaposlitve na delovnih mestih, kjer so lahko v stiku z otroki.

Grabar-Kitarovićeva je tudi napovedala, da si bo prizadevala za spremembe zakona in za ostrejše kazni za pedofile, še posebej povratnike. Ob tem je omenila tudi kemično kastracijo po vzoru nekaterih članic EU-ja.

Kemično kastracijo predpisuje zakon na Poljskem, medtem ko v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji ter na Češkem in Švedskem obstaja možnost kemične kastracije, če z njo soglaša pedofil.

Lani objavili register pedofilov
Na Hrvaškem so lani objavili register pedofilov, ki omogoča nadzor pedofilov in preprečuje, da bi se zaposlili v službah, v katerih bi imeli stik z otroki. Delodajalci sicer niso zavezani k temu, da ob zaposlovanju preverijo register pedofilov, zato se zastavlja vprašanje o smiselnosti spreminjanja zakona.

Čeprav gre izjavo Grabar-Kitarovićeve razumeti kot del njene predvolilne kampanje za predsedniške volitve, ki bodo 28. decembra, časnik navaja tudi izjave uglednih hrvaških odvetnikov in zdravnikov, ki si prizadevajo za razpravo o uvedbi kemične kastracije pedofilov. Med drugim so primerjali razpravo o kemični kastraciji z razpravami o smrtni kazni pri najhujših zločinih, kot sta posilstvo in umor otrok.

Hrvaško javnost je avgusta letos sicer pretresel dogodek, ko je 43-letnik med Špancirfestom v Varaždinu ugrabil in posilil 11-letno deklico. Obtožen je tudi priprave pornografskih vsebin, ker je deklico prisilil, da ga je med kaznivim dejanjem posnela z mobilnim telefonom. Moški je že bil v zaporu, enajst let, ker je umoril soseda.

Josipović naj bi zmagal v prvem krogu
Poleg Josipovića, ki ga podpirajo levosredinske vladne stranke in levičarske opozicijske stranke, in Grabar-Kitarovićeve so predsedniške kandidature napovedali tudi kandidat koalicije Zveza za Hrvaško Milan Kujundžić, predsednik mestnega sveta v Osijeku Ante Đapić, saborski poslanec Ivan Grubišić in odvetnik Ivan Rude.

Vse dosedanje raziskave javnega mnenja so kazale, da bo Josipović zmagal v prvem krogu z več kot deset odstotkov prednosti pred Grabar-Kitarovićevo. Tudi v drugem krogu naj bi zanesljivo premagal nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico, ki je zaradi predsedniške kandidature zamrznila svoj status pomočnice za javno diplomacijo glavnega sekretarja zveze Nato.

Uradna predsedniška kampanja se bo začela, ko bo državna volilna komisija potrdila veljavne kandidature, kar bo predvidoma 7. decembra. Josipovićev prvi petletni predsedniški mandat se izteče 18. februarja 2015.