Če se bo sklep nanašal tudi na lezbične pare, naj bi se vlada odločila na javni razpravi in razpravi v saborju, poroča Jutarnji list.
"To je sociološko in politično vprašanje, odgovor pa se bo izkristaliziral med razpravo. Prepričan sem, da bo še spornih vprašanj. Osebno bi želel omogočiti vsem parom in vsem ženskam, da se jim izpolnejo sanje po otroku in da bi jim bilo to dostopno na Hrvaškem," je povedal Ostojić.
"Moje stališče je, da moramo to omogočiti vsem pod enakimi pogoji. Homoseksualnost se je v mojih časih, pred 30 leti, obravnavala kot bolezen. Danes se je vse to spremenilo, to je normalno. Kot bi rekli Američani: 'Gay is OK,'" je sklenil minister.
Na poti v EU
S tem, ko bo dala možnost umetne oploditve tudi ženskam brez partnerjev, se bo Hrvaška, ki naj bi postala članica EU-ja julija 2013, priključila večjemu delu držav EU-ja, kjer samske ženske že imajo to pravico. V samo šestih državah Unije ženske te pravice nimajo - med njimi je tudi Slovenija, ki je leta 2001 na referendumu predlog zavrnila.

Ostojić je ponovil, da sam misli, da bi morali imeti možnost postopka medicinske oploditve vsi pod enakimi pogoji, brez diskriminacije. In vsi imajo pravico, da jim enako število postopkov (štiri oploditve in šest postopkov zunajtelesne oploditve) financira država. Minister je ob tem poudaril, da mu je najpomembneje, da se zakon kar najhitreje spremeni, zato ga bo poslal v hitri postopek. "Najpozneje sredi aprila bo o njem razpravljala vlada, tako da naj bi maja že začel veljati."
Izpolnjevanje predvolilnih zavez
Oploditev samskih žensk je bila del predvolilnih obljub koalicije Kukuriku, ki je odločitev za to sprejela na najvišji ravni v pogovorih med vodjema strank SDP in HNS, Zoranom Milanovićem in Vesno Pusić. HNS se je za tako zakonsko ureditev zavzemal od samega začetka, medtem ko so bili v SDP-ju glede tega vprašanja v predvolilnem času zelo zadržani.

HNS se je pred dvema dnevoma burno odzvala na končni predlog zakona o umetni oploditvi, ki je predvideval, da imajo pravico do tovrstne medicinske pomoči le zakonski in zunajzakonski partnerji, ki morajo svoj status dokazati s poročnim listom ali s potrdilom notarja.
Še v ponedeljek je iz HNS-ja prišlo jasno sporočilo: če bo tak zakon poslan v sabor, bodo vložili dopolnilo, ker da ima vsaka ženska pravica do otrok. Že naslednji dan so iz SDP-ja začeli prihajati drugačni znaki, ki so nakazali, da bi svoje stališče kljub vsemu lahko spremenili.