Vsi dolžniki, od podjetij do državljanov, državi skupno dolgujejo 4 milijarde evrov. Na seznamu, znanem pod imenom sramotilni steber hrvaškega finančnega ministra Slavka Linića, se je znašlo več kot sedem tisoč podjetij, ki državi dolgujejo najmanj 40.000 evrov davkov. Med največjimi dolžniki je tako Hrvaška javna televizija z 29 milijoni evrov neplačanih davčnih dajatev, pa tovarna tekstilnih izdelkov Varteks s 23 milijoni evrov. Samo večje družbe dolgujejo državi približno dve milijardi evrov.
Hrvaška davčna uprava je objavila tudi seznam 13.000 obrtnikov, ki državi dolgujejo 13.000 evrov ali več. Njihov dolg skupno znaša več kot 600 milijonov evrov. Več kot 80.000 hrvaških državljanov ima več kot 2.000 evrov davčnega dolga, skupno državi dolgujejo več kot milijardo evrov davkov. Devet posameznikov dolguje celo več kot milijon evrov davčnih dajatev.
Na seznamu ni davčnih zavezancev, ki so se dogovorili za odlog plačila dolgov, obročno plačevanje, reprogramiranje dolgov ali pa so se na davčne odločbe pritožili.
Znana imena
Hrvaški mediji so se v preteklih dneh razpisali o domnevnih največjih davčnih dolžnikih med estradniki, kot so na primer razvpiti popularni pevec Mark Thompson z več kot 200.000 evri dolga, pevka Jelena Rozga s 65.000 evri dolga in športni direktor nogometnega kluba Dinamo Zdravko Mamić z več kot 130.000 evri dolga.
Analitiki na Hrvaškem opozarjajo, da bo država težko izterjala denar, saj je večina družb oziroma podjetij s seznama dolžnikov v stečaju. Sprašujejo, zakaj država ni prej poskrbela za zmanjšanje davčnih dolgov.
Objava največjih dolžnikov na Hrvaškem je zakonita, saj je sabor pred kratkim sprejel spremembe splošnega davčnega zakona, med njimi tudi tiste o tajnosti davčnih podatkov.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar medtem poudarja, da razvite demokracije deviacij v družbi ne rešujejo z javnim linčem. "Časi, ko smo v srednjem veku grešnike postavili na glavni trg in jih kamenjali, naj bi bili mimo," poudarja. A pomembnejše vprašanje kot to, kaj se spodobi za moderne družbe, je po mnenju Pirc Musarjeve vprašanje, ki bi si ga morala zastaviti vsaka oblast - kaj smo z javno objavo sploh dosegli? Ali bo država zaradi takšnih javnih objav pobrala več davkov? "Odgovor je jasen. Ne," je prepričana. Pirc Musarjeva pravi, naj država torej svojo energijo in znanje usmerja v učinkovit pregon utajevalcev davkov in v učinkovito pobiranje davkov. "S takšnimi populističnimi ukrepi ne bo oblast dosegla ničesar," je prepričana informacijska pooblaščenka, ki kot učinkovit ukrep vidi in zagovarja davčne blagajne, ki bi vsaj pri gotovinskem prometu naredile red. "A nobena oblast v Sloveniji za zdaj ni imela poguma za njihovo uvedbo," sklene Pirc Musarjeva.
(STA)
Iz Zagreba Nataša Prislan, Dogodki in odmevi
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje