Komentatorka omenjenega časopisa tako piše, da so se hrvaški politiki doslej uspešno izognili kakršnemu koli javnemu spopadu s slovenskimi kolegi, s čimer so dosegli veliko stvar. A čeprav uradna hrvaška politika ne želi povedati, da gre za slovensko izsiljevanje, hrvaški potrošniki, ki se odpovedujejo slovenskim izdelkom, na zadevo gledajo drugače. Z izsiljevanjem Hrvaške se Slovenija izpostavlja finančni škodi in slabemu ozračju v soseščini, vprašanja meje pa sploh ne rešuje, še piše komentatorka.
Ob tem dodaja, da tuji diplomatski krogi napovedujejo, da Ljubljana ne bo več dolgo mogla sama kljubovati preostalim 26 članicam EU-ja, kar Hrvaški daje upanje, da ji bo kljub sedanji blokadi uspelo končati pogajanja do konca prihodnjega leta.
Jutarnji list je opozoril na španski kompromis med Slovenijo in Italijo ter popuščanje Slovenije italijanskim zahtevam, tudi pri spremembi ustave. Po mnenju novinarja tega časopisa je Slovenija izpolnila zahteve in vstopila v EU, Makedonija pa ne in je ostala zunaj Nata. S tem je izpustila zgodovinsko priložnost, ker ni sprejela zahteve Grčije za spremembo imena.
Komentator dodaja, da so hrvaški državljani, tako kot svoj čas prebivalci Slovenije in Makedonije, prepričani, da resnično pretirane in nič zmerne zahteve Slovenije niso poštene in da imajo cilj ne le ponižati sosedov, temveč tudi prejudicirati mejo.
"Jasno je, da zlorabljanje položaja, ki ga ima danes Slovenija, in način, kako se obnaša do Zagreba, ustvarja upravičene frustracije državljanov Hrvaške. Tudi razumljive odzive, da je bolje ostati zunaj EU-ja in Nata, kot dovoliti še več poniževanja. Vse, najbolj pa čustva in strast govorijo, da je treba zavrniti slovenska izsiljevanja. Obenem pa se ne sme zanemariti vprašanja, koliko bo takšna odločitev resno in dolgoročno škodila strateškim nacionalnim interesom," je končal komentator Jutarnjega lista.
"Maneverskega prostora za dvostranska pogajanja ni več"
Politični komentator Davor Gjenero za Vjesnik piše, da je slovenska odločitav zmanjšala manevrski prostor za iskanje kompromisne rešitve, ki bi obema državama omogočila zaščito lastnih interesov ter temeljnih načel mednarodnega prava. Vjesnik dodaja, da je manevrski prostor za dvostranska pogajanja tako rekoč na ničli. "Če želimo, da bi Hrvaška ohranila vse, kar je dosegla v pristopnem obdobju, ne sme dopustiti kakršne koli provokacije ali odziva, ki ni usklajen z evropskimi načeli reševanja dvostranskih vprašanj, niti sprejetja kakršne koli diskriminacijske odločitve Slovenije," še dodaja Vjesnik.
Novi list ugotavlja, da Ljubljani ni do dobrih sosedskih odnosov, pravice, prava in demokracije in dodaja, "da Slovenija ni čez noč dobila namesto zajčjega srca pogumno srce. Nedvomno so odmerek adrenalina Ljubljani vbrizgali tudi tisti, ki nimajo interesa, da bi Hrvaška kdaj koli vstopila v EU, ali iz določenih razlogov sabotirajo Sarkozyja in francosko pobudo," še piše Novi list.
A. M.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje