Rajka Ostojića bo na položaju zdravstvenega ministra zamenjal dosedanji direktor hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje Siniša Varga, medtem ko bo šolski resor namesto Željka Jovanovića prevzel dekan zagrebške fakultete za računalništvo Vedran Mornar.

Levosredinska vlada ima velike težave z izpolnitvijo obljub o korenitih reformah in gospodarskem preobratu, saj se Hrvaški letos že šesto leto zapored napoveduje recesija. Hrvaško gospodarstvo se je od leta 2008 skrčilo za 13 odstotkov, javni dolg naj bi letos presegel 80 odstotkov BDP-ja. Nezadovoljstvo z vlado so vladajoči socialdemokrati občutili na nedavnih evropskih volitvah, na katerih jih je premagal opozicijski HDZ.

"Omenjeni ministrstvi sta zelo zahtevni. Ne moremo pričakovati radikalnih potez v tem trenutku, ampak nadaljevanje reform," je napovedal Milovanovič, ki je na začetku tedna pozval delodajalce in sindikate, še posebej v javnem sektorju, k podpori reformam. "Reforme, ki jih izvajamo ali začenjamo, so težavne in rezultati niso vidni takoj," je skušal vliti upanje.

Prvi mož hrvaške gospodarske zbornice Ivica Mudrinić je pojasnil, da so nekatere reforme šele na začetku in nekaterih področij se vlada sploh še ni dotaknila, kot so učinkovitejši javni sektor, reforma šolskega in zdravstvenega sistema, okrepitev vladavine prava, omejitev zadolževanja in reforma lokalne samouprave s ciljem zmanjšanja več kot 400 občin.

Do cilja z višjimi davki
Sindikati v javnem sektorju se krčevito upirajo reformam trga delovne sile in opozarjajo, da vlada nima jasnega načrta reform, ampak samo uvaja varčevalne ukrepe ob podpori Bruslja. Hrvaška je pod nadzorom Evropske komisije, ki je zahtevala znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke BDP-ja do leta 2017. Vlada sicer za zdaj sicer uresničuje ta cilj, a na račun zviševanja davkov in rezanja državnih investicij.

Poslanka HDZ-ja in nekdanja finančna ministrica Martina Dalić je prepričana, da bo okrevanje v Evropski uniji pomagalo pri spodbuditvi gospodarske rasti na Hrvaškem do enega odstotka v prihodnjem letu, vendar to vseeno ni dovolj za "okrevanje gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest". "Evropa ima dovolj kapitala, ki se premika proti južni Evropi v iskanju donosa, in ni razloga, zakaj od tega ne bi imela koristi tudi Hrvaška," je dejala.

Predsednik države Ivo Josipović, ki ga na začetku prihodnjega leta čakajo volitve, je dejal, da ima vlada "očitno težave z doseganjem rezultatov". "Reorganizacija vlade bi lahko pomenila nov zagon, nove ideje," je prepričan.

Od začetka vladanja konec leta 2011 je Milanović opravil že osem menjav na ministrskih položajih, nazadnje na začetku maja, ko je zaradi domnevnega oškodovanja državnega proračuna odstavil finančnega ministra Slavka Linića.