To je že tretja in tudi končna razsodba za Šljivančanina, ki je bil leta 2007 najprej obsojen na pet let zapora zaradi pomoči pri mučenju nesrbskih ujetnikov iz bolnišnice v Vukovarju. Dve leti pozneje so ga obsodili še za sodelovanje pri poboju okoli 200 hrvaških vojnih ujetnikov na farmi Ovčara pri Vukovarju leta 1991 in mu kazen zvišali na 17 let.

Prizivni senat haaškega sodišča je že pravnomočno razsodbo znova preučilo na zahtevo obrambe Šljivančanina, ki je predložila na novo razkrite odločilne dokaze v povezavi z ugotovitvijo prizivnega senata. To je prvič doslej, da je haaško sodišče razveljavilo že pravnomočno sodbo.

Na ponovni obravnavi je obramba znova zatrjevala, da Šljivančanin ni vedel za ukaz o umiku enot jugoslovanske vojske (JLA) z Ovčare, po katerem so pripadniki srbske teritorialne obrambe pobili hrvaške vojne ujetnike, zato tudi ni kriv za umor.

O tem je pričal upokojeni častnik JLA-ja Miodrag Panić, priča obrambe, čigar pričanje je tokrat haaško sodišče v nasprotju s prizivnim senatom leta 2009 sprejelo in Šljivančanina oprostilo obtožb o pomoči pri poboju. Tako ga je na deset let obsodilo le zaradi mučenja zapornikov.

"Sramotna odločitev"
Na Hrvaškem so z ogorčenjem sprejeli znižanje kazni za človeka, ki ga krivijo za sodelovanje pri najhujšem vojnem zločinu med vojno na Hrvaškem. Ravnateljica vukovarske bolnišnice Vesna Bosanac, ki je bila tudi priča v Haagu v postopku proti Šljivančaninu, je po poročanju Večernjega lista dejala, da gre za sramotno odločitev.

"Še vedno ne morem verjeti, da so osvobodili in nagradili človeka, ki je najodgovornejši za zločine v Vukovarju in ki je neposredno odgovoren za smrt 200 ljudi na Ovčari. Vse to je on načrtoval, saj drugače vojska ne bi kopala jam, kjer so jih pozneje pokopali, in zakaj ni dovolil Rdečemu križu, da pride v bolnišnico in popiše ujete Vukovarčane," je razočarana Bosančeva.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je opozoril, da ne glede na današnjo odločitev haaškega sodišča na prostosti in nekaznovani ostajajo tisti, ki so dajali povelja. Sam pričakuje, da bo, čeprav zdaj že zapoznela, pravična kazen dosegla tiste, ki so ukazali grozljive zločine v Vukovarju.

Hrvaški mediji tudi spominjajo, da je bil Šljivančanin kot major protiobveščevalne službe (KOS) odgovoren za varnost na območju, kjer se je zgodil vojni zločin, in je zato vedel, da so hrvaški ujetniki ostali brez zaščite pripadnikov JLA-ja ter so zato padli v roke srbske teritorialne obrambe.

Šljivančaninu bodo v zaporno kazen všteli čas, ki ga je preživel v priporu, tako da bi bil lahko na prostosti v roku dveh let in pol, potem ko se mu iztečeta dve tretjini zaporne kazni.