Vlak prihodnosti Transrapid, s katerim se je peljalo 29 potnikov, naj bi po prvih ugotovitvah pri kraju Lathen s hitrostjo 200 km/h trčil v servisno vozilo podjetja, ki je magnetno železnico konstruiralo. Vlak je kljub temu ostal na nosilcih proge visoko nad zemljo in je močno poškodovan.

Reševalci ne izključujejo možnosti, da je v razbitinah še kakšna žrtev, saj seznama potnikov ni bilo. Zaenkrat ni znano, kako se je servisno vozilo z dvema delavcama, ki sicer vsak dan čistita progo, lahko znašla na progi v trenutku, ko je po njej peljal vlak.

Če se bo izkazalo, da se je nesreča zgodila zaradi varnostnih pomanjkljivosti magnetnega vlaka, bo z uglednim, a tudi zelo dragim nemškim projektom verjetno konec.

Kot vlak iz Ljubljane do Kranja v 5 minutah
V Nemčiji je poskusna progra za vlak Transrapid, ki sta ga izdelala Siemens in ThyssenKrupp, postavljena med mestoma Lathen in Dörpen v Spodnji Saški. Dolga je 32 kilometrov, pri najvišji hitrosti pa jo vlak lahko teoretično prevozi v dveh minutah, v praksi pa v dobrih petih minutah. Magnetni vlak prihodnosti namreč lahko doseže nepojemljive hitrosti (teoretično s potovalno hitrostjo več kot 900 km/h lahko prehiti celo potniško letalo), najvišja dejansko izmerjena hitrost pa je bila 450 km/h. Pri višanju hitrosti se namreč poraba energije eksponentno povečuje, zato v praktični uporabi magnetni vlaki najbrž ne bodo vozili hitreje kot 600 km/h, saj bi bila cena vožnje sicer predraga.

Kitajci imajo prvo komercialno progo - a s težavami
O težavah s superželeznico poročajo tudi iz Kitajske, kjer je magnetna železnica že v komercialni uporabi (povezuje šanghajsko letališče s poslovnim okrožjem). Na akumulatorjih je pred dobrim mesecem nastal kratek stik, ki mu je sledil požar v enem izmed vagonov. Vzrok tudi tam ni natančno pojasnjen; po prvih ugotovitvah pa je bilo krivo vroče in vlažno podnebje, za katerega akumulatorji nemške izdelave niso bili prilagojeni.

Tehnologija je predraga za vsakdan
Usoda te zdaj že 20 let stare tehnologije prihodnosti zaenkrat ostaja nejasna. Projekt poleg dveh sumljivih nesreč namreč pesti še hujša težava: gradnja magnetnih tirnic je zelo draga, zato so nemške oblasti pred kratkim zavrnile projekt gradnje takšne železnice med Hamburgom in Berlinom. Namesto tega naj bi se Nemci začasno morali zadovoljiti s kratko progo med münchensko železniško postajo in letališčem, ki naj bi bila v prihodnjih letih zgrajena bolj v smislu demonstracije napredka kot iz resničnih potreb. Da so jo zgradili zaradi veljave, je že žal tudi Kitajcem, saj je uporaba šanghajske železnice lani pridelala 43 milijonov evrov izgube.

Železnica prihodnosti nima koles, osi ali voznih vodov. Ne dotika se podlage in zato ne ustvarja nikakršnega trenja, saj lebdi s pomočjo magnetov. V primerjavi z navadnimi vlaki v Transrapidu tudi ne najdemo motorja. Pogonski sistem je namreč vgrajen v tirnice in ustvarja elektromagnetno polje tam, kjer vlak trenutno je. Če nenadoma zmanjka elektrike, ni nič hudega. V vagonih so zasilni generatorji, ki jih napajajo baterije.