V razsodbi, ki jo je prebrala sodnica Rosalyn Higgins, je sodišče zapisalo, da odgovornosti za genocid v Srebrenici ne morejo pripisati državnim organom Srbije.

Sodišče je prav tako odločilo, da Srbija ni kriva sodelovanja pri genocidu, saj ni ugotovilo, da bi dostavljala pomoč bosanskim Srbom v času, ko je vedela, da nameravajo izvesti genocid. Vendar je sodišče razsodilo, da Srbija ni izkoristila svojega očitnega vpliva na bosanske Srbe in preprečila genocida.

ICJ je presodil, da se genocid ni zgodil v celotni Bosni in Hercegovini, ampak samo v Srebrenici.

Srbija spodbijala pristojnost sodišča
Srbija je neuspešno izpodbijala pristojnost ICj-ja v primeru tožbe BiH-a. Zatrjevala je, da ZRJ v času, ko je bila proti njemu podana tožba, ni bil član Združenih narodov in torej ni mogel biti član statuta ICJ-ja. ZRJ prav tako ni bil podpisnik Konvencije ZN-a o genocidu, vendar je sodišče to zavrnilo, češ da je Srbijo ves čas vojne zavezovala Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

Črna gora "deli odgovornost" s Srbijo
Črna gora je decembra lani uradno zahtevala, naj jo ICJ izvzame iz tožbe. Sodišče je odločilo, da Črna gora, ki se je maja lani odločila za neodvisnost od SČG-ja, ni subjekt v tem primeru, ker je "pravno identiteto" nekdanje Jugoslavije očitno prevzela le Srbija, si pa vseeno "deli odgovornost" s Srbijo.

BiH Srbijo obtožil sodelovanja pri pobojih
Tožbo proti nekdanjemu SČG-ju je leta 1993 vložila Bosna in Hercegovina. V njej od ICJ zahteva, da razsodi, da sta Srbija in Črna gora krivi za napad na BiH in genocid na njenem ozemlju med letoma 1992 in 1995. BiH je Beograd obtožil, da je med vojno spodbujal etnično sovraštvo in sodeloval pri pobojih.

Sorodniki žrtev: "Srbija je kriva."
Pred sodiščem so med branjem razsodbe demonstrirali številni preživeli in nosili plakate z napisi: "Srbija je kriva." Ena izmed demonstratork, ki je v Srebrenici izgubila moža, je povedala, da bi bila obsodba Srbije za genocid zelo pomembna za vse sorodnike žrtev.

Če bi ICJ ugodil zahtevi BiH-a, bi bilo prvič, da bi bila država, in ne posameznik, obsojena zaradi genocida. V tem primeru bi lahko BiH od Srbije zahteval milijarde dolarjev odškodnine. Sodbe ICJ, najvišjega sodnega telesa ZN-a, so dokončne in proti njim ni mogoče vložiti pritožbe.