Nemška kanclerka se bo na nekajurnem obisku mudila na povabilo slovenskega premierja Boruta Pahorja, ki jo bo pričakal na Prešernovem trgu v Ljubljani, od koder se bosta pred uradnimi pogovori na Ljubljanskem gradu, kjer ju bo pozdravil ljubljanski župan Zoran Janković, odpravila na sprehod po mestu. Popoldne bo Merklovo sprejel predsednik države Danilo Türk, nato pa se bo pred odhodom iz Slovenije srečala še s predsednikom Slovenske demokratske stranke (SDS) Janezom Janšo.

Iz kabineta slovenskega premierja so sporočili, da je namen obiska predvsem krepitev prijateljskih odnosov in nadgradnja že tako intenzivnega političnega dialoga med državama, poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama ter izmenjava pogledov o gospodarski in finančni krizi. Skupaj bosta pregledala možnosti za morebitne nove nemške naložbe v Sloveniji.

Seveda ne bo šlo brez pogovora o težavah, s katerimi se spopada Evropska unija, in predvsem o razmerah v evrskem območju. Ker je Merklova prejšnji teden obiskala Zagreb in Beograd, bosta kanclerka in premier izmenjala tudi vtise o razmerah na Zahodnem Balkanu ter evropski perspektivi regije.

Slovenijo postavila za zgled
To je za Merklovo drugi uradni obisk Slovenije. Prvič je bila pri nas januarja leta 2007, ko je Slovenija prva izmed novih članic Evropske unije prevzela skupno evropsko valuto. Slovenijo je takrat postavila za zgled drugim članicam EU-ja. "Zgledujte se po Sloveniji in videli boste, da se prizadevanja poplačajo trojno," je takrat dejala nemška kanclerka in dodala, da je evro dobra in stabilna valuta, čeprav se je ta stabilnost resno zamajala v zadnjem letu po krizah v nekaterih članicah evrskega območja.

Nemčija vedno plačnik velikih projektov
Nekdanji slovenski veleposlanik v Nemčiji in zdajšnji evropski poslanec Ivo Vajgl je v pogovoru za Odmeve na TV Slovenija pojasnil, da so obiski vse krajši v svetovni politiki, tako da ta obisk v Ljubljani niti ni posebno kratek niti ni posebno dolg, po njegovem mnenju pa ga niti ni treba meriti v urah. Za Slovenijo je pomembno, da ima politične stike z najpomembnejšo državo na naši celini, seveda pa tudi Nemčiji v tem trenutku pride prav ta pripravljenost na dialog z Berlinom v vseh državah jugovzhodne Evrope, ki jih je pravzaprav zahodnonemška politika 20 in mogoče še več let zanemarjala.

Nemci znova iščejo neka svoja strateška oporišča, gospodarska, politična in tudi kulturna, kar je po mnenju Vajgla za nas dobrodošlo. Merklova se v tem trenutku spopada s silnimi težavami, danes pač ni več lahko vladati in časi so se spremenili, kot je povedala že sama Merklova. Po besedah evropskega poslanca so imeli njeni predhodniki nekakšno čisto situacijo, imeli so dva bloka, dva politična sistema, ki sta tekmovala. Danes je treba zgraditi nove odnose, in to z več Evrope in ne manj Evrope. To je tudi temeljna dilema nemške politike - kako zagotoviti hkrati več Evrope in za Nemčijo na neki način neko razumno mero dajanja, saj je Nemčija vedno plačnik velikih evropskih projektov, je še dejal Vajgl.

Spomin na nemško marko in romanje v München
Slovenija je gospodarsko že od nekdaj vezana na Nemčijo, kar ne velja le za izvozna podjetja, ampak za vsakega državljana, ki je kdaj okusil "šoping" v Münchnu ali pa vsaj varčevanje v markah. Ko je namreč dinar v Jugoslavijo izgubljal vrednost, smo Slovenci množično varčevali v nemški marki, ki je postala celo nekakšna rezervna valuta.

Marsikdo si je v 80. letih lažje predstavljal, če so mu prodajalci avtomobilov rekli, da stane novi avtomobil 15.000 mark, kot pa da je njegova vrednost, na primer, 50 milijonov dinarjev. In zanimivo, podobno kot je zadnja leta skupne države zaznamovala hiperinflacija, se je morala tudi Nemčija v zgodovini spopasti z nebrzdano rastjo cen. Med letoma 1921 in 1923 je bilo celo tako hudo, da je morala Weimarška republika tiskati bankovce z dvanajstimi ničlami, osnovne življenjske potrebščine so stale več milijard mark.

Nemška rast v drugem četrtletju že opazno nižja
Strah pred inflacijo je še danes globoko zasidran v nemški zavesti, zato je Bundesbanka vedno postavljala cenovno stabilnost pred gospodarsko rast. Ta je v prejšnjem letu dosegla kar 3,6 odstotka, največ po združitvi obeh Nemčij. Gre za najvišjo rast med sedmimi najrazvitejšimi državami. Istočasno je brezposelnost dosegla najnižjo raven v zadnjih 20 letih. Nemčija se je hitreje pobrala po finančni krizi, težav z nepremičninskim balonom ni imela, proračun ni poznal takšnih primanjkljajev kot v preostalih evropskih državah, njeni proizvodi pa so bili vedno zelo cenjeni.

Izvoz je visoke stopnje rasti dosegal zlasti na kitajskem tržišču, kar je Nemčiji še dodatno pomagalo, da so jo označili kot "Wirtschaftswunder" (gospodarski čudež) in njene dosežke primerjali s kitajskimi. Še v prvem letošnjem četrtletju je bila gospodarska rast na letni ravni 5,2-odstotna, v drugem četrtletju pa se je že opazno znižala, prav tako se je navzdol obrnila gospodarska klima, merjena z vodilnima indeksoma razpoloženja Ifo in Zew. Tudi borza v Frankfurtu je po maju zanihala navzdol in se v kratkem za kar 30 odstotkov odmaknila od letošnjega vrha, v veliki meri tudi na račun evropske dolžniške krize, ki je Angela Merkel vsaj za zdaj noče reševati z izdajo evroobveznic.

Merklova bo iskala zaveznice za svoje projekte
Slovenija si najmanj želi, da bi Nemčija klecnila, saj gre za najpomembnejšo zunanjetrgovinsko partnerico. Na prvem mestu je tako pri izvozu kot tudi uvozu. Obseg blagovne menjave z Nemčijo je v letu 2010 znašal 19,2 odstotka skupne blagovne menjave Slovenije s tujino. V letu 2010 je sicer skupni obseg blagovne menjave znašal 7,27 milijarde evrov in se je povečal za 15,4 odstotka glede na enako obdobje prejšnjega leta.

Slovenski izvoz v Nemčijo je znašal 3,61 milijarde evrov in se je povečal za 14,1 odstotka. Uvoz je dosegel 3,66 milijarde evrov in se je povečal za 16,6 odstotka. Ekonomist Maks Tajnikar meni, na namen obiska kanclerke Merklove ni povečati blagovne menjave, ampak želi Nemčija dobiti zaveznice in partnerice pri uresničevanju gospodarske politike znotraj Evropske unije, Slovenija pa je bila do zdaj poslušna in razumna partnerica.

Idealno, a nerealno: s pomočjo Nemčije na tuja tržišča
Na vprašanje, ali je dobro, da smo tako vezani na nemško tržišče, Tajnikar odgovarja: "Nemčija je vedno ustrezala našim podjetnikom, že kar tradicionalno imajo raje Nemčijo kot na primer Italijo. Zlasti močna so naša podjetja na področju bele tehnike, električnih aparatov in avtomobilskih proizvodov, žal pa je višja inflacija pred krizo zmanjšala našo konkurenčnost."

"Krizna leta so pokazala, da bi bilo pametno, če bi se bolj odprli do azijskih in južnoameriških trgov, zanemariti ne kaže niti Balkana, seveda pa je po drugi strani nevarno, če se Slovenija razprši po vsem svetu. Obisk Merklove žal ne more spremeniti tistega, kar bi lahko, da bi namreč Nemci lahko Slovenijo vključili v svetovne projekte. Slovenskim podjetjem je težko priti na nova tržišča, Nemcem pa veliko lažje in tu je pomoč politike zelo koristna," še meni Tajnikar.