Turška vojska je medtem vdrla v sirsko pokrajino Idlib, kar bi lahko pomenilo, da želi Ankara sirskim Kurdom preprečiti nadzor v pokrajini Afrin.

Iraške sile, ki so v petek začele operacijo za prevzem svojih vojaških položajev, so po poročanju kurdskih borcev kurdskim silam postavile ultimat, po katerem se morajo te najpozneje do nedelje do ene ure zjutraj umakniti s položajev, ki so jih zavzele v bojih proti džihadistom v preteklih treh letih.

Iraška vojska in kurdski pešmerge si zdaj stojijo nasproti na okopih mesta Kirkuk. "Naše sile se ne premikajo in čakajo na povelja nadrejenih," je dejal iraški poveljnik. Okoli Kirkuka je nameščenih več tisoč pripadnikov iraških oboroženih enot in pripadnikov paravojaških enot, ki so izšle iz šiitskih milic. Zavzeli so že več položajev v južnem delu mesta. Kurdi so prav tako na položaje okoli mesta razposlali na tisoče pripadnikov pešmerg. Za zdaj nobena stran še ni uporabila orožja.

Neimenovani predstavnik Kurdov je pojasnil, da jim je iraška stran postavila ultimat, po katerem morajo pripadniki pešmerg do ene ure zjutraj po srednjeevropskem času zapustiti položaje, ki so jih zavzeli med bojevanjem proti IS-ju, kar vključuje tudi z nafto bogato pokrajino Kirkuk, kjer Kurdi nadzorujejo tri naftna polja. Prav tako so kurdski borci zavzeli številna iraška oporišča, ki so ostala prazna, ko je v pokrajini pustošila samooklicana Islamska država.

Abadi zahteva razveljavitev referenduma
Iraški premier Hajder Al Abadi je ob tem dejal, da o dolgoletnih zahtevah Kurdov po vključitvi Kirkuka in drugih večinsko kurdskih območij v njihovo avtonomno regijo ne bodo govorili, dokler rezultati referenduma ne bodo razveljavljeni. Hkrati pa je zagotovil, da iraška vlada ne bo uporabila vojaške sile proti Kurdistanu.

Napetosti med kurdskimi oblastmi in vlado v Bagdadu so se zaostrile po referendumu, na katerem so Kurdi z veliko večino glasovali za neodvisnost iraškega Kurdistana. Iraška vlada je referendum označila za nezakonit in uvedla ukrepe proti kurdskim oblastem.

Referendum sicer ni potekal samo v avtonomni pokrajini Kurdistan, pač pa tudi na območjih, ki so v središču spora med oblastmi v Bagdadu in Erbilu in kjer živijo Kurdi, med drugim tudi v Kirkuku.

Položaj skuša umiriti ameriški obrambni minister James Mattis, saj imajo ZDA vojaške svetovalce na obeh straneh. Mattis je Irak in Kurde pozval, da morajo ostati osredotočeni na boj proti IS-ju, ne pa da se obračajo drug proti drugemu.

Turška vojska vdrla v Idlib
Turška državna tiskovna agencija Anadolu je poročala, da je vojaški konvoj v Idlib vstopil iz južne turške pokrajine Hatay. Kot je poročal turški časnik Hurriyet, v operaciji sodeluje več kot 100 vojakov z okoli 30 oklepniki, v prihodnjih dneh pa bi lahko bilo razporejenih še več sil. Idlib sicer meji na kurdsko enklavo Afrin.

Uradno gre za nadziranje t. i. varnega območja
Ankara pravi, da želi s tem končati spopade v pokrajini Idlib. Kot poroča BBC, je vojska sporočila, da bodo njene sile vzpostavile opazovalna mesta za nadziranje t. i. varnega območja oziroma območja brez spopadov v skladu s sporazumom med Turčijo, Rusijo in Iranom iz Astane. Medtem ko Ankara podpira sirske upornike, Moskva in Teheran podpirata sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

Turčija, Rusija in Iran so se zavezali, da bodo vsak poslali okoli 500 opazovalcev na robove varnih območij, da bi preprečili spopade med sirskimi vladnimi in uporniškimi silami, omogočili dobavo človekoljubne pomoči in vzpostavili razmere za vrnitev razseljenih ljudi.

Turška vojska ob ozemlju pod kurdskim nadzorom
Idlib je večinoma pod nadzorom skupine Hajat Tahrir al Šam, džihadističnega zavezništva, povezanega z Al Kaido. Pokrajina ob tem meji na kurdsko enklavo Afrin, ki jo želi Turčija zamejiti.

Hajat Tahrir al Šam, ki ga je januarja oblikovala nekdanja Fronta al Nusra, je nameri Turčije, Irana in Rusije nasprotoval. Dejali so, da bo posledica ponovna vzpostavitev vladavine Bašarja Al Asada v Idlibu. Kot pa je poročal Sirski observatorij za človekove pravice, so sile omenjene uporniške skupine spremile turške sile proti zahodnemu delu pokrajine ob Afrinu.

Lani je Ankara podprla ofenzivo sirskih upornikov zoper t. i. Islamsko državo ob meji s sosednjo pokrajino Alep, namen tiste operacije pa je bil tudi preprečiti zavezništvu s podporo ZDA, ki ga vodijo Kurdske ljudske zaščitne enote (YPG), da zasede ozemlje in doseže Afrin. Ankara ima namreč YPG za podaljšek Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo označuje za teroristično organizacijo. PKK se tri desetletja bori za večjo avtonomijo Kurdov na jugovzhodu Turčije.

Predstavnik Svobodne sirske vojske je po poročanju BBC-ja dejal, da bo turška vojska "zagotovila, da bo območje varno pred ruskim in vladnim bombardiranjem, in bo preprečila poskuse separatistične milice YPG, da nezakonito zasede ozemlje".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je prejšnji teden prisegel, da YPG-ju ne bo dovolil vzpostavitve "terorističnega koridorja" do Sredozemskega morja, kar bi zahtevalo, da Kurdi osvojijo gorata območja pod nadzorom upornikov in vladnih sil.

Sirija zahteva takojšen umik turške vojske
Sirske oblasti zahtevajo takojšen in brezpogojen umik turške vojske iz severozahodne pokrajine Idlib. Po izjavi zunanjega ministrstva Sirije prisotnost turške vojske pomeni očitno agresijo, pri čemer gre tudi za kršitev mednarodnega prava.