A čas pred volitvami je le poudaril globok etnični in verski prepad v Iraku, zaradi katerega je prihodnost države negotova oz. razpeta med dve možnosti - sekularno ali islamistično oz. prozahodno ali proiransko.

Uspeh volitev bi olajšal ameriški umik
Napetosti pred volitvami, drugimi po padcu režima Sadama Huseina, ki je bil posledica napada na Irak pod vodstvom ZDA marca 2003, kažejo, da etnični in verski razkol, ki ga je prinesla okupacija in je zadnjih sedem let netil nasilje z deset tisoč mrtvimi Iračani, ostaja predvsem nerešeno vprašanje.

Če bo Iračanom kljub temu na volitvah uspelo izvoliti vlado, sposobno zagotoviti stabilnost, bo ameriški predsednik Barack Obama lahko objavil, da je bila še vedno sporna misija v Iraku uspešna, in v skladu z napovedmi do konca avgusta letos iz države umaknil vse ameriške bojne enote, do konca leta 2011 pa vse sile.

Poleg starih razkolov še spor med šiiti
Ker na volitvah kandidira okoli 6.200 kandidatov, nihče ne pričakuje jasnega izida volitev oz. hitrega oblikovanja nove vlade. Nobena izmed političnih skupin namreč ne bo dobila zadostne večine 163 glasov v 325-članskem parlamentu, kar pomeni, da bo volitvam sledilo večmesečno kupčkanje za oblikovanje koalicije.

Ob razkolu med suniti in šiiti se hkrati ni mogoče izogniti razhajanjem znotraj same večinske šiitske skupnosti. Na eni strani je koalicija premierja Nurija Al Malikija Pravna država, na drugi pa Iraška nacionalna zveza, v kateri so zbrani tako privrženci skrajnega klerika Moktade Al Sadra kot Ahmeda Čalabija. Četrto stran predstavljajo Kurdi, ki nastopajo z bolj ali manj poenoteno listo.

Ključ do stabilnosti - večja proizvodnja nafte
V Iraku je za 115 milijard sodov nafte, kar so tretje največje zaloge na svetu. Trenutno v državi dnevno načrpajo 2,4 milijona sodov, premier Al Maliki pa je obljubil, da bo v sedmih letih to povečal na 12 milijonov sodov nafte na dan. Sredstva, ki jih lahko prinese nafta, Irak nujno potrebuje za obnovo ohromelega gospodarstva, prežetega tudi s korupcijo.